Afera z ministrom Prešičkom je znova razgalila šibkost slovenskega raziskovalnega novinarstva. V džungli nasprotujočih si pričevanj se morajo državljani očitno zadovoljiti s sosledjem pikantnih detajlov in rašomonom zoperstavljenih stališč, ki slonijo na ne vselej razvidnih interesih. Tako smo dobili dve alternativni interpretaciji. Po eni je minister samovoljen grobijan, ki ne zna brzdati vzkipljivega temperamenta in zaposlene na ministrstvu izkorišča v zasebne namene. Po drugi je menedžer z vizijo, dovolj odločen, da naredi red v kulturniškem avgijevem hlevu, in dovolj ponižen, da prizna napake, ki se pripetijo vsakomur, ...