Zgodba je torej dobila edini sprejemljiv konec: spoved in pokoro. Boris Kobal je po tednu molka stopil pred javnost. Figurativno, sicer. Medijem je poslal izjavo, v kateri prosi odpuščanja in razkriva svoj dolgoletni spopad z depresijo. Sočustvujem, vendar se bojim, da bo rokohitrski poskus opravičila le okrepil družbeno stigmo, ki se pri nas drži duševnih bolezni.Tudi prevajanje je zahtevno avtorsko delo. Če je Kobalu kljub bolezni, ki najbolj enostavna opravila spremeni v titanski izziv, uspelo prevesti igro, ki je vzbudila navdušenje pri občinstvu, je to dosežek, ki ga moramo ceniti. A kaj ko dela, dokončanega v stiski, ni ...