En korak za pokojnine

Dostojne pokojnine so obljuba, ki so jo državljanom napovedale najbrž že vse vlade v zadnjih dvajsetih letih. Čeprav pokojninska zakonodaja, ki velja od reforme leta 2012, po zagotovilih pristojnih še daje rezultate, je pravzaprav zadnji čas za korake naprej.



V vsem razvitem svetu se spoprijemajo z izzivi starajočega se prebivalstva in poskušajo najti formulo, ki bo finančno vzdržna in bo hkrati ljudem zagotavljala dostojno starost. V primerjavi z drugimi članicami EU je Slovenija še v nekoliko slabšem položaju – projekcije so že pred časom kazale, da se delež starejšega prebivalstva pri nas povečuje hitreje kakor drugod. Danes je dobrih 19 odstotkov starejših od 65 let, čez tri desetletja jih bo že več kot četrtina. Poleg tega je pri nas le dobrih 42 odstotkov starejših od 55 let delovno aktivnih, kar je skoraj najmanj v EU, kjer je povprečje 57 odstotkov. Manj jih je le v Grčiji. Ali bo predstavljeno postopno dviganje starosti ob upokojitvi na 67 let za tiste, ki ne bodo dosegli 40 let pokojninske dobe, spremenilo te deleže? Zdaj je meja 65 let, a do te starosti ostaja v delovnih razmerjih le peščica, hkrati pa ima manj kot tretjina upokojencev 40 let delovne dobe.

Večina socialnih partnerjev predlagane točke vidi kot korak v pravo smer, a pričakujejo, tako kot koalicijski partnerji, še kar precej usklajevanj. Odločevalci obljubljajo, da se bodo z dvigom odmernega odstotka nove pokojnine za polno dobo do leta 2025 v povprečju zvišale za osem odstotkov, za nekatere kategorije pa celo več, kar ni zanemarljivo. Gre za dobrodošle namere, težko pa bi temu rekli reforma. Že v koalicijski reformi je še kar nekaj obljubljenih ukrepov. Z eno trditvijo ministrice pa se moramo strinjati – ne bodo dovolj le zakonski popravki, če ne bomo dosegli širšega družbenega konsenza.