Z višjim odmernim odstotkom obljubljajo dostojnejše pokojnine

Ljubljana – Nikomur ne bo treba delati več kot 40 let, če tega ne bo želel. Tisti, ki ne bodo imeli dopolnjenih 40 let pokojninske dobe, pa bodo morali delati dlje – pogoj starosti se bo zviševal za dva meseca na leto od 2023 do leta 2034, ko se bo mogoče upokojiti pri 67 letih. To je eden od predlogov, ki je med predstavljenimi izhodišči za spremembe na področju pokojnin in trga dela naletel na največ pomislekov.



Za starostno upokojitev pri nižji starosti se ohranja pogoj 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Danes se lahko zavarovanci, ki tega ne izpolnjujejo, upokojijo pri 65 letih, vendar z nižjo pokojnino. Namen višanja starosti je izboljšanje njihove socialne varnosti, kot se je izrazila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Ksenija Klampfer, deloma pa gre za odziv na demografske trende.

​Za to, da bi novim upokojencem zagotovili višje pokojnine, predlagajo odmerni odstotek za 40 let dopolnjene pokojninske dobe za oba spola v višini 63 odstotkov. Za moške se bo postopno dvigal s sedanjih 57 odstotkov v šestih letih, pri ženskah pa bodo zaustavili padanje. S tem se bodo zvišale vse starostne, vdovske, invalidske pokojnine in nadomestila iz invalidskega zavarovanja, od petih do 15 odstotkov, odvisno od kategorije.

Uvaja se tudi dodatni odmerni odstotek za skrb za otroke v višini 1,25 odstotka na otroka, za največ tri otroke torej 3,75 odstotka. Ministrica obljublja, da bodo z dvigom odmernega odstotka nove pokojnine starostnih upokojencev s 40 leti pokojninske dobe za približno osem odstotkov višje leta 2025.

Tretja velika novost je ureditev dvojnega statusa ljudi, ki želijo delati še po tem, ko izpolnijo pogoje za starostno upokojitev. V prvih treh letih po izpolnitvi pogojev bi, če bi ostali v delovnem razmerju, prejemali polovico pokojnine, hkrati pa bi se jim vsako leto odmerni odstotek dvignil za dva odstotka. V četrtem letu in vseh nadaljnjih pa bi prejemali sto odstotkov pokojnine, a bi pred tem morali prekiniti delovno razmerje in se ponovno zaposliti, če jih delodajalec potrebuje, morali pa bodo biti tudi starejši od 63 let. To varovalko so vgradili predvsem za javni sektor, saj bi se sicer izdatki državne blagajne skokovito povečali.


 

Višje nadomestilo, a za krajši čas

Predlagane spremembe zadevajo tudi zaposlene in trg dela. Regres za letni dopust bi razbremenili plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do višine sto odstotkov povprečne plače (zdaj 70 odstotkov), tako bi delavci prejeli višji neto znesek ob tem, da bi delodajalci plačali nižji bruto.

Na področju denarnih nadomestil za brezposelnost se obetajo trije posegi – minimalni znesek nadomestila bi zvišali s sedanjih 275 evrov na 392 evrov neto, saj je nerazumljivo, da je nadomestilo, za katerega je zaposleni plačeval zavarovanje, nižje od denarne socialne pomoči (DSP). Po novem bo do denarnega nadomestila upravičen posameznik, ki je izgubil službo po vsaj 12 mesecih zaposlitve v zadnjih dveh letih, in ne več po devet mesecih. S tem želijo zajeziti zlorabe, zlasti v gradbeništvu in tudi v izobraževanju, ko delodajalci ljudi zaposlijo za devet mesecev in jih potem za tri mesece dajo na zavod, nato pa vzamejo nazaj, spet za devet mesecev.

Hkrati bi omejili najdaljšo dobo prejemanja nadomestila – zdaj so starejši od 55 let z več kot 25 leti zavarovalne dobe upravičeni do 25 mesecev nadomestila, od 1. januarja 2020 pa bi ga vsi starejši od 50 let z več kot 25 leti dobe prejemali največ 19 mesecev. Namen je preprečevanje predčasnega zapuščanja trga dela, saj opažajo, da mnogi delodajalci starejše zaposlene »parkirajo« na zavodu za zaposlovanje 25 mesecev prej, preden izpolnijo pogoje za upokojitev.

Brezposelne naj bi po novem že ob eni težji kršitvi zaposlitvenega načrta, kot je odklonitev ustrezne ali primerne zaposlitve, prenehali voditi v evidenci, s čemer ne bi bili več upravičeni do nadomestila oziroma do DSP.

Na zavodu za zaposlovanje je prijavljenih približno 7600 tujcev, ki ne obvladajo niti osnov slovenskega jezika in so zato praktično nezaposljivi. Če v enem letu ne bodo opravili tečaja in izpita iz slovenščine, bodo izgubili pravico do DSP.

V zakonu o socialnovarstvenih prejemkih pa se predvideva ukinitev dodatka za aktivnost pri DSP. Upravičenec je doslej skupaj lahko prejel do 593 evrov DSP z dodatkom, kar je skoraj 89 odstotkov minimalne plače, s čemer se, po mnenju ministrice, povečuje past neaktivnosti. Za spodbudo tistim, ki bodo vključeni v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, pa so se odločili, da ti prejemki ne bodo vplivali na DSP.

»Ukrepi so usmerjeni v zagotavljanje višje socialne varnosti in predstavljajo odgovore na potrebe trga dela,« je prepričana Ksenija Klampfer, ki pa dodaja, da je sprememba zakonodaje le prvi korak. »V širšem družbenem konsenzu moramo moči usmeriti v spreminjanje miselnosti do vseživljenjskega dela in učenja.«
 

Mešani odzivi socialnih partnerjev

Načrt je, da bi novelirani zakoni začeli veljati od 1. januarja 2020, ministrica – ki trdi, da je gradivo koalicijsko usklajeno, kar pa predstavniki drugih strank zanikajo – bo predloge predstavila socialnim partnerjem na seji ekonomsko-socialnega sveta prihodnji petek.

Njihovi prvi odzivi so mešani. Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je kot problematični točki izpostavila zvišanje upokojitvene starosti in ureditev dvojnega statusa. Ob podatkih o podaljševanju bolniškega staleža starejših od 60 let meni, da ni treba hiteti z višanjem starosti, glede upokojencev, ki bodo ob plači prejemali polno pokojnino, pa pričakuje analizo, kako bo to vplivalo na trg dela, »da ne bomo dobili še ene oblike nelojalne konkurence.« Zniževanju maksimalnega časa prejemanja nadomestil niso naklonjeni, usklajevanja pa pričakujejo pri višanju minimalne dobe, ki je potrebna za upravičenost za nadomestila za brezposelnost.

Pri Gospodarski zbornici Slovenije menijo, da so predlogi izhodišče za dostojnejše pokojnine in osnova za višanje deleža delovno aktivne populacije, starejše od 55 let. V Sloveniji je ta med najnižjimi v Evropi in znaša le dobrih 42 odstotkov, povprečje v EU pa je 57 odstotkov. Pozdravljajo ukrepe za aktivacijo brezposelnih, pričakujejo pa podrobnejše izračune finančnih posledic.

Obrtna zbornica Slovenije zamisel o ureditvi dvojnega statusa vidi kot korak v pravo smer, ki odgovarja na večletne zahteve obrti in podjetništva.

Janez Sušnik, predsednik Zveze upokojencev Slovenije, pa je za upokojence, ki bi še delali, pričakoval več.