Upokojitvena starost za tiste brez polne dobe se bo dvignila na 67 let

Ljubljana – Odmerni odstotek za pokojnino za 40 let pokojninske dobe se bo v prihodnjih šestih letih za oba spola po predlogu ministrstva zvišal na 63 odstotkov, je dopoldne napovedala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer.

Za zavarovance, ki te dobe ne dosegajo, se bo upokojitvena starost postopoma do leta 2034 dvignila na 67 let. Poleg tega bodo lahko upokojenci, upravičenci do starostne pokojnine, še naprej delali in hkrati prejemali celotno pokojnino.
 

Ukinjajo dodatek za delovno aktivnost

Ministrica je predlog že včeraj predstavila koalicijskim partnerjem. Ti načrtujejo še spremembe zakonov o urejanju trga dela in o socialnovarstvenih prejemkih.

Pri zadnjem nameravajo ukiniti dodatek za delovno aktivnost za prejemnike denarnih socialnih pomoči (DSP), tudi zaradi anomalij sedanje ureditve. Višina osnovnega zneska minimalnega dohodka se s predlogom ne spreminja in ostaja v višini 392,75 evra. Ukinja se samo dodatek za delovno aktivnost, je poudarila Ksenija Klampfer.

Dodatek za delovno aktivnost so sprejeli leta 2012 zaradi gospodarske krize in nizke višine denarne socialne pomoči, ki je tedaj znašala 230 evrov. V skladu z veljavno ureditvijo je namenjen spodbujanju k delu ali ohranjanju motivacije za delo in je tako del denarne socialne pomoči.

Dodatek zdaj želijo ukiniti, ker se je osnovni znesek minimalnega dohodka lani zvišal na 392,75 evra, zato se je dvignil cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči, vse to pa s prejemanjem dodatka ruši eno temeljnih načel za dodeljevanje denarne socialne pomoči, je rekla ministrica. To načelo namreč določa, da upravičenec do denarne socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tiste osebe, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela, je pojasnila ministrica.

Brezposelnim višja pomoč

Novosti si obetajo tudi registrirani brezposelni, denimo zvišanje denarnega nadomestila za brezposelnost. Hkrati bodo na ministrstvu predlagali zavarovalno dobo, ki bo potrebna za njegovo izplačilo, ter skrajšali obdobje njegovega prejemanja pri starejših od 55 let. Z zdajšnjih 25 mesecev ga bodo skrajšali na 19 mesecev, s čimer želijo preprečiti, da bi starejše tik pred upokojitvijo še naprej umikali na zavod za zaposlovanje, kjer lahko koristijo nadomestilo. S tem bodo predvidoma prihranili od deset do 15 milijonov evrov.

Najnižje nadomestilo se bo zvišalo s 350 evrov bruto (275 evrov neto) na okoli 530 evrov bruto (392 evrov neto), kar pomeni, da se bo izenačilo z osnovnim zneskom minimalnega dohodka, ki je določen za samske osebe.

Trenutno ga prejema približno 300 ljudi, po ocenah ministrstva bodo za povišanje morali odšteti tri milijone evrov.
 

Odpravi prekarnosti naproti

»Nadomestilo je tako nizko, ker se ni spreminjalo od leta 2011. Vmes so se spremenili minimalni življenjski stroški. Minimalni dohodek, minimalna plača in to nadomestilo ne omogočajo preživetja,« je poudarila ministrica.

Doslej je bil prag za njegovo prejemanje določen z devetimi meseci, po novem pa bodo do njega upravičeni vsi, ki so bili v zadnjih dveh letih vsaj 12 mesecev zavarovani. S tem želijo preprečiti zlorabe delodajalcev, ki delavca zaposlijo za devet mesecev, ga nato odpustijo, da prejema nadomestilo, in potem spet zaposlijo za enako obdobje.