Da imajo mladi vse, kar bi si še enkrat v življenju želeli imeti njihovi »stari«, je oguljen kliše. Mladi imajo danes predvsem – mladost. Kar je njihova skoraj edina prednost. Nimajo pa stabilnih zaposlitev in prihodkov; ker ni prihodka, ni možnosti posojil, ker ni teh, nimajo stanovanj, brez stanovanj se težko odločijo za družino in podaljšujejo bivanje v »hotelu mama«. Najbolj skrb vzbujajoče pa je, da evropski mladi – ki jih niti trideset niso dopolnili! – tudi najboljšega zdravja niso. In v Evropi jih je blizu sto milijonov. Tveganje, da se poraja še ena izgubljena generacija, se poglablja. Na Danskem in Portugalskem več kot tri odstotke mladih med 16. in 24. letom svoje zdravje ocenjuje kot zelo slabo. Tolaži le to, da je odstotek precej stabilen vsaj že desetletje.
Res je, da so današnji mladi bolj izobraženi, bolj »elastični« in bolj prilagodljivi od generacije staršev. A za to plačujejo visoko ceno: živijo oropani občutka varnosti in pripadnosti. Biti nekogaršnji in vedeti, da te čaka varna služba in posledično prijazna starost, ni zgolj floskula. Službe večine mladih so od danes do jutri; so kot dekleta za eno noč. In takšni postajajo tudi odnosi: površni, plitki, plačljivi.
Zadnja ekonomska kriza je dala novo generacijo mladih: »neet« Evropejce, ki zgodaj zapustijo šolo in se v izobraževalni proces skoraj ne vračajo. Večina jih izvira iz priseljenskih in revnih ter neizobraženih družin. Ni naključje, da se z »neetovci« v Sloveniji največ srečujejo na območjih z največ razvojnimi problemi: v Pomurju, Zasavju, Pokolpju … V Sloveniji je trideset do mladih prijaznih občin, a se kljub temu vsako leto na tuje seli na tisoče mladih.
Evropa že desetletja priznava, da se mladi srečujejo z velikimi težavami. In že desetletja išče odgovore na desetletja stare izzive. Učinkov od ukrepov mladinskih politik pa od nikoder. Tudi pri nas ne.
Ponižujoče je, da je položaj mladih v Sloveniji odvisen od vsakokratne politike. Da morajo krovna mladinska združenja po vsakih volitvah na novo razlagati tegobe mladih. Tudi tokrat so jih. Za vsak primer Šarčevim in Janševim. Nova vlada si bo morala za reševanje vzeti veliko časa in seči globoko v žep. Slovenija še vedno nima ustrezne nacionalne sheme pripravništev, v fondu trajno najemniških stanovanj jih manjka vsaj polovica, premalo je javnega denarja za gradnjo novih najemniških stanovanj. In če se politične stranke že dogovarjajo, kako si bodo razdelile ministrstva, ter so pripravljene za podporo na poti do oblasti ustanoviti celo kakšno ministrstvo več, ali morda obstaja tudi pripravljenost za imenovanje ministra za mlade? Slišati ni …