A Jernej Fele ni povprečen mlad Slovenec, saj biti mlad v Sloveniji pomeni več kot eno leto čakati na prvo ustrezno zaposlitveno priložnost, živeti v skupnem gospodinjstvu s starši do 28. leta, biti izgorel od prekarnosti in v kreditnem krču. Z eno besedo: biti bivanjsko odvisen. Fele je samostojen že od 22. leta: »Takrat sem se odločil, da odrastem. Mladinski center je ravno objavil razpis za stanovanje za mlade od 19. do 30. leta in pri vsej brezposelni mladini v Trbovljah sem bil edini prosilec z veljavno vlogo.« Za 38 kvadratnih metrov plača dobrih sto evrov najemnine na mesec. Jeseni se načrtuje s partnerko preseliti »na bolje«, v bližnji prihodnosti pa živeti od sedanjega hobija, pravi, in pokaže »navadnega« megana, ki sta ga s prijateljem umetelno predelala v športni dvosed …
Posledice pri več kot sto tisoč mladih Slovencih, ki raje živijo oziroma so primorani živeti – tako Fele – »prisesani na mame«, so velike osebne stiske, pozno starševstvo, izseljevanje v tujino, tveganje revščine in socialne izključenosti … Posledice pa so tudi globalne: staranje družbe z naraščajočimi socialnimi izdatki. A kljub vsemu so mladi v Sloveniji na boljšem od mnogih mladih v Sredozemlju in hkrati precej na slabšem od mladih na razvitem zahodu in severu – v nekakšni zlati sredini.
Marko Funkl, predsednik sindikata prekarcev, položaj mladih, sklicujoč se na italijanskega filozofa Paola Virna, opiše: »Živijo v 'psevdookolju'; v njem se posameznik oziroma njegova družina ne moreta ustaliti, kar je povezano tudi z občutkom varnosti in pripadnosti.«
»Mladostna« piramida
Evropa se stara že nekaj desetletij. Samo v petih letih je delež mladih v Sloveniji upadel za poltretji odstotek. Njihovo število se je ustavilo pri 312.000, projekcije pa kažejo še nadaljnje upadanje. Leta 2020 naj bi bilo mladih pri nas 30.000 manj kot leta 2010. Podoben trend velja za Evropo. V državah članicah EU je bil leta 2016 največji delež mladih v celotnem prebivalstvu zabeležen na Irskem (21,9 odstotka), najmanjši pa v Nemčiji (13,2 odstotka). Zunaj EU je »irsko sliko« z velikim deležem mladih zaslediti v Turčiji.
Povprečen Evropejec je sicer star 42,6 leta, Slovenec 43 let, Irec 36,6, Nemec skoraj 46 let, Turek pa le 31,1 leta. V Nemčiji morajo za vsakega starostnika nad 65 let delati že trije delovno aktivni.
Temna plat fleksibilizacije
V Evropi je po zadnjih podatkih brezposelnih 8,7 milijona Evropejcev, starih od 15 do 29 let. V Sloveniji je brezposelnih skoraj 13.500 mladih, približno desetkrat toliko jih je tudi delovno aktivnih, a le četrtina je zaposlenih za nedoločen čas. Skoraj polovica jih še vedno dela prek podjemnih pogodb ali prek študentskega dela. Prav s pogodbami o delu, meni Funkl, je tesno povezan življenjski stil mladih: »Fleksibilizacija prinaša v njihova življenja veliko dinamike, a tudi menjavanja delovnih okolij, kar vpliva na pogostejše selitve in na pogostejšo nekompatibilnost urnikov ter lokacij delovnih mest med partnerji.« S fleksibilizacijo dela, dodaja, postajajo bolj nestalni tudi odnosi, kar vpliva na dolga obdobja ostajanja pri starših in tudi na vse težjo dostopnost lastniških stanovanj za mlade družine.
Povprečna stopnja brezposelnosti med mladimi v Evropi se suče okrog 18 odstotkov. Čeprav se je znižala (s 23 odstotkov leta 2013), je še vedno več kot dvakrat višja od brezposelnosti v drugih starostnih skupinah. Najmanj brezposelnih ima Nemčija (sedem odstotkov), Slovenija je v evropskem povprečju.
»Neet« Evropejci
Poleg aktivnih mladih iskalcev zaposlitve obstaja v Evropi skrb vzbujajoče velika skupina za delo, usposabljanje in izobraževanje nemotiviranih mladih, t. i. populacija »neet«. Kar 13,7 milijona jih nima službe niti niso vključeni v izobraževalni sistem, kar 27 milijonom pa grozita revščina ali izključenost. Po podatkih Evropskega računskega sodišča je bilo konec leta 2015 med mladimi v Italiji in Bolgariji petino »neetovcev«, na Nizozemskem, v Luksemburgu in Nemčiji pa pet odstotkov.
(Pre)dolgo v domačem gnezdu
Stanovanjska stiska dodobra pripomore k marginalizaciji mladih. Pri starših živi 44 odstotkov Slovencev, starih od 24 do 35 let, najmanj takšnih mladih pa je na Danskem – dva odstotka, medtem ko jih je na Hrvaškem skoraj 70 odstotkov. Običajno se mladi v Sloveniji za nakup stanovanja in ustvarjanje družine odločajo po 30. letu, kar je, pravi Marko Funkl, posledica prekarizacije življenja: »Ravno za prekarne delavce je značilno, da ne poznajo ne občutka varnosti ne pripadnosti,« dodaja.
Med mladimi Slovenci je od 40 do 50 odstotkov prekarcev. Tudi zato se več kot 2000 mladih Slovencev do 35 let vsako leto odloči iskati priložnost v tujini, največ v Nemčiji in Avstriji. Skoraj polovica jih ima višjo ali visokošolsko izobrazbo. »Če nimaš v glavi, da niti za začetek ne boš delal 'umazanih' del, je mogoče najti delo tudi doma. Ko so se vsi sklicevali, da zaradi krize ni dela, sem jaz čistil Lidlove trgovske centre,« sklene Jernej Fele.