Kot svetovna vojna

Kaj nam preostane? Da se skupaj borimo. In da končno dojamemo, da je to obdobje brez zmagovalcev.

Objavljeno
10. februar 2020 21.00
Posodobljeno
10. februar 2020 21.00
FOTO: Glyn Kirk/AFP
Resna pandemija bi lahko za pet odstotkov zmanjšala globalni domači proizvod, je pred nekaj leti ocenila Svetovna banka. »Po svojih hitrih, globokih in širokih posledicah bi bila podobna svetovni vojni.«

Koronavirusa, ki se še vedno širi po Kitajski in tudi po vse večjem delu sveta, še niso razglasili za pandemijo. A nas že sili, da dojamemo – če do zdaj nismo – zakaj je obdobje, v katerem živimo, tako posebno: v nasprotju s svetovno vojno, pri kateri ves čas pričakujemo, da se bo od nekod pojavila, in tudi že ocenjujemo, kdo bi bil v njej zmagovalec in kdo poraženec, nas boj z virusom opozarja, da je sedanji svet tako zelo prepleten, da si je težko zamisliti, da bi se eni od držav ali enemu od območij lahko zgodilo nekaj slabega, vsem drugim pa bi bilo zaradi tega bolje.

Prav to je lepota in nevarnost stoletja, ki očitno ne bo ne ameriško ne kitajsko, ampak bo pripadalo človeku odprtih oči in prebujene zavesti. Virus nam je pokazal, da lahko zgolj govorimo o »deglobalizaciji«, da lahko zgolj na ves glas razpredamo o »samozadostnosti«, da se lahko samo slepimo z »gospodarskim nacionalizmom«, da pa je njemu – majcenemu, a smrtonosnemu – dovolj nekaj mesecev, da zapre ne le kitajske, ampak tudi evropske tovarne, da ogrozi ne le Huaweieve perspektive, temveč tudi Applovo prihodnost ter da z njegovo vse očitnejšo prisotnostjo v zraku preurejanje globalne ureditve morda ne bo niti malo podobno teorijam velikih politologov.

Pojavilo se je že vprašanje, kaj bo z velikimi sejmi, kot je Svetovni kongres mobilne telefonije (MWC), ki bi moral konec meseca potekati v Barceloni. Umaknili so se Sony, LG, Ericsson, Nvidia, ZTE, Amazon, to pa ne more biti dobro niti za tiste, ki se bodo sejma kljub vsemu udeležili. Huawei je napovedal 14-dnevno karanteno za vse svoje uslužbence, ki bodo potovali v Španijo. In to je le ena slika neizogibne panike, ki jo zakuha virus, morda neupravičeno, a pogosto razumljivo.

Kaj nam preostane? Da se skupaj borimo. In da končno dojamemo, da je to obdobje brez zmagovalcev. In po vsem bomo morali, tudi ko bo virus izginil, naprej graditi ta naš skupni svet. Kajti zlo na enem koncu sveta nikakor ne more prinesti dobrega na drugem.