Maske s kisikom za podjetja

Ideja zakonov za blažitev posledic epidemije je povsod, ne le v Sloveniji, preprosta: v prvi fazi gre za reševanje delovnih mest, v drugi za ohranitev likvidnosti podjetij in v tretji za reševanje naložb. Vsak posamezni košček sestavljanke rezultatov ne bo dal. Če želimo, da se bo krivulja gospodarskega razvoja odbila z najnižje točke (to naj bi bilo minus deset odstotkov bruto domačega proizvoda), bomo morali ukrepe izvajati sinhronizirano. Ne samo na ravni države, pač pa celotne Evropske unije. Avtomobilski gigant Volkswagen, denimo, predlaga subvencije za nakup novih avtomobilov, ta ukrep pa bi bil koristen tudi za naše dobavitelje.

Prvi paket ukrepov je pomagal predvsem samostojnim podjetjem, zdaj je treba maske s kisikom nadeti večjim. Čim prej – izvozniki bodo morali biti v formi hitro, če bodo želeli ohraniti svoje mesto v mednarodnem kontekstu. Če ne, bodo njihovo mesto zasedli agresivnejši konkurenti z večjo podporo domače države. Osnutek predloga drugega zakona za pomoč gospodarstvu, ki bo skrbel za likvidnost podjetij, zagotavljanje poroštev in likvidnosti, predvideva 2,8 milijarde evrov. To je 0,8 milijarde evrov več, kot je predvideval osnutek. Je to premalo? Če vprašate zbornice, je premalo, gospodarstvo je prvotni predlog »raztrgalo«. Toda mejo je nekje treba postaviti, če bo poroštev premalo, je mejo mogoče tudi zvišati. Država bi tako jamčila 70 odstotkov posojila velikim podjetjem ter 80 odstotkov posojila malim in srednje velikim podjetjem. Tudi na tem področju se je treba učiti, zgledov v Evropi je trenutno malo. Pomemben je tudi signal bankam, naj ne čakajo na formalno sprejetje zakona, ampak bo ukrep veljal za vse likvidnostne kredite od 12. marca do konca leta. Del likvidnostne sestavljanke so tudi odkupi terjatev, na tem področju pa napredka še ni.

Zadnja, tretja faza bodo naložbe. Prav od naložb bo odvisno, kako hitro se bo krivulja začela vzpenjati. Če bomo spretni pri zagotavljanju virov, bi krizo lahko izkoristili za modernizacijo države ter tako nadomestili zaostanke v infrastrukturnih, energetskih in drugih projektih.