Podatki o sedanji krizi naj bodo kakovostni

Ob sedanji krizi predlagam analitikom enostavno primerjavo: izberite države v našem okolju, različne ekonomske in socialne kazalnike ...

Objavljeno
21. april 2020 05.00
Posodobljeno
21. april 2020 05.00
Podatki (številke)se bodo lahko primerjali, tako bo ostalo manj prostora za »nakladanje«, kako smo dobri ali slabi. Foto Igor Zaplatil
Drago Korošec, Socka
Drago Korošec, Socka
Kaj sedaj, epidemija covida 19 se počasi umirja. Ukrepi države in odgovorno ravnanje državljanov se odražajo v dnevnem zniževanju novih obolelih. Po koncu epidemije bo dovolj časa, da se preveri, kaj je bilo narejeno dobro in kje je šlo kaj narobe (domovi za starejše?). Ugotovitve se ne smejo uporabiti za obračunavanje, ampak kot priprava za podobne dogodke v prihodnosti.

Večina držav v Evropi je sprejela podobne ukrepe za zajezitev epidemije. Malo držav se je odločilo za manj restriktiven način (Švedska, Nizozemska). V naših medijih novice in komentarji niso podkrepljeni s številkami, s katerimi bi poizkušali razložiti posledice in ozadja. Pojmi kot preobremenjenost, izčrpanost, izgorelost se uporabljajo, ko govorimo o zdravljenju bolnikov s korona virusom. Vlada bo s »koronazakonom« razdelila približno tri milijarde evrov za kompenzacijo socialnih problemov in vzdrževanje gospodarstva. Tri milijarde evrov je približno šest odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Novi zakon o zagonu gospodarstva po krizi bo verjetno tudi težak približno tri milijarde.

V času finančne krize (2008) je Slovenija naredila veliko stvari narobe (izgubljeno desetletje). Države, primerljive z nami, so iz te krize prišle prej in z manj problemov (BDP, nezaposlenost, zadolženost ...). Ob sedanji krizi predlagam analitikom enostavno primerjavo: izberite države v našem okolju (Višegrajske države, Hrvaška, Avstrija, Italija ...). Spremljajte različne ekonomske (BDP, izvoz, domača poraba ...) in socialne kazalce (nezaposlenost, višina socialnih transferjev ...) po kvartalih. Kot izhodiščni podatki naj služijo podatki s konca leta 2019.

Iz sedanje »koronakrize« bodo nekatere države prišle kot zmagovalke, nekatere pa bodo še naprej jokale, da je svet krivičen. Sveta ne moremo veliko spreminjati (velikost Slovenije), lahko pa spremenimo sebe in svoje ravnanje. Ne verjamem, da se bodo socialni mediji kaj spremenili – pljuvanje po nasprotnikih in hvaljenje svojih bo ostalo. Razliko lahko naredijo etablirani mediji, ki bodo začeli objavljati prave podatke (številke) in jih potem tudi razlagati, hvaliti ali kritizirati.

Vlada (država) bo delala dobro, če bo Slovenija prišla iz krize med prvimi, s čim manjšim padcem vseh kazalcev (BDP, rast nezaposlenosti …) in zagonom gospodarstva. Podatki (številke) pa se bodo lahko primerjali, tako bo ostalo manj prostora za »nakladanje«, kako smo dobri ali slabi. Na strukturne spremembe pa bomo verjetno morali počakati.