Ko je leta 2015 izbruhnila arbitražna afera – srbski in hrvaški mediji so objavili posnetke pogovorov med slovenskim arbitrom haaškega sodišča Jernejem Sekolcem in slovensko pooblaščenko Simono Drenik – sta bili na mizi dve strategiji. Prva je temeljila na posipanju s pepelom: res je, kesamo se, ni prav, da sta arbiter in pooblaščenka klepetala po telefonu.Druga strategija bi bila ofenzivna: dovolj utemeljeno teorijo, da so prisluhi izdelek hrvaških obveščevalnih služb, bi prevedli v odločno ugotovitev, da so hrvaški obveščevalci prisluškovali haaškemu arbitražnemu sodišču. Prisluškovanje takim institucijam pa je ...