Tiskane izdaje
Zagreb ne zanika le prisluhov v arbitražnem postopku med Slovenijo in Hrvaško, temveč tudi vpletenost hrvaških obveščevalcev v rekrutiranje in oboroževanje salafistov v BiH. Hrvaški ne ustreza razkritje akterjev vohunske afere v Sloveniji, ker ima odprto fronto tudi v BiH. Ta se za zdaj razvija v njen prid, ker je tožilstvo BiH odstopilo od preiskave namestnika ministra za varnost BiH
Mije Kresića, novinarja Mata Đakovića in hrvaškega konzula v Tuzli Ivana Bandića.
Po oceni tožilstva ni osnove za nadaljno preiskavo trojice, ki naj bi bili posredniki v poskusih hrvaške varnostne obveščevalne službe (SOA), da pridobi in oboroži salafiste. Namesto preiskave o delovanju SOA v BiH, je tožilstvo uvedlo preiskavo proti ministru za varnost Draganu Mektiću, ki je osumljen kaznivih dejanj zlorabe položaja, razkritja tajnih podatkov in lažnih izjav.
V odzivu na uvedbo preiskave je Mektić poudaril, da se je tožilstvo, ki ne more demantirati vohunske afere, ki jo je povzročil vdor SOA v BiH, odločilo, da bo namesto BiH zavarovalo interese Hrvaške. Po njegovih navedbah je v ozadju tudi zasebni interes vpletenih. Sklenil je s sporočilom tožilcem, da nimajo pojma, kaj se jim dogaja v lastni državi.
Dostojanstvena domovinska vojna
Prvak HDZ BiH Dragan Čović, ki ga podpira Zagreb, je na minulem saboru hrvaške skupnosti Herceg Bosna poudaril, da morajo trajno ohraniti dediščino in vrednote samooklicane Herceg Bosne in doseči polno enakopravnost Hrvatov na celotnem ozemlju BiH. Kot je dodal, nimajo namena prizadeti tistih, ki so imeli v Herceg Bosni probleme. Gre za nehrvaško prebivalstvo v pokojni hrvaški republiki v BiH, ki po 28 letih še vedno občuti posledice njenih vrednot.
Njihov spomin na Herceg Bosno so požgane hiše, minirane cerkve, izropano zasebno in družbeno premoženje, koncentracijska taborišča, tisoči pobitih in pregnanih ter nakaznovani vojni zločinci, ki se svobodno sprehajajo po etnično očiščenih mestih. To so tudi "domoljubni simboli" boja hrvaškega naroda v BiH, ki naj bi mu grozilo, da bo izginil.
Na Hrvaškem je za politike merodajna le deklaracija o domovinski vojni, ki govori o dostojanstvu vojne, nič pa o njeni mračni strani. Slavijo heroizem in zmage, ne ukvarjajo pa se s priznanjem pravic civilnim žrtvam vojne. Proti predavanju bivšega podpredsednika Herceg Bosne Daria Kordića v Zagrebu, ki je bil v Haagu obsojen na 25 let zapora, se je odzval le bošnjaški nacionalni svet, ministri in poslanci pa so ocenili, da ima po odsluženi kazni pravico pojasniti lastno duhovno preobrazbo. To se očitno obeta tudi bivšemu premierju Herceg Bosne Jadranku Prliću, ki bo četrt stoletno zaporno kazen služil v Veliki Britaniji.
Dostojanstven umik pred problemi
Čovićevi bošnjaški koalicijski partnerji se na njegove izjave niso odzvali, kot grožnjo so jo razumeli le nekdanji taboriščniki in žrtve etničnega čiščenja. Po njihovem je Čović napovedal, da bo s predsedujočim Predsedstva BiH Miloradom Dodikom izpeljal, kar sta se dogovorila njuna politična mentorja prvi predsednik Herceg Bosne Mate Boban in na dosmrtni zapor obsojeni vojni zločinec Radovan Karadžić. Nemara gre za humani poziv nehrvaškemu prebivalstvu znotraj meja Herceg Bosne, naj se mirno in dostojanstveno izselijo, da ne bodo imeli »problemov«.
Dodik vztrajno riše nove meje. Na mednarodnem gospodarskem sejmu v Mostarju je srbski predsednik Aleksandar Vučić izpostavil, da se ne želi vmešavati v notranje zadeve BiH in da Srbija spoštuje njeno ozemeljsko celovitost. Glede Dodikove izjave, ki se je pred dnevi spet zavzel za združitev Srbov na obeh straneh Drine, je Vučić dejal, da je stalno dobro sodelovanje z Dodikom v interesu Republike srbske, BiH in Srbije.
