Bralna pismenost je veščina, ki človeku zagotavlja dostojanstvo. Da lahko, denimo, prebere, kaj piše na položnici ali v navodilu na škatlici za zdravilo ali razbere »pravo« ime na volilnem listku. Še pred dvesto leti je v svetu znalo pisati in brati zgolj dvanajst odstotkov ljudi; danes je približno toliko nepismenih. Kar pomeni, da se pred manipulacijami vseh vrst še vedno ne more in ne zna obvarovati več kot 750 milijonov Zemljanov. Ti se sporazumevajo v več kot sedem tisoč jezikih. Pismenost je ključ do spoštovanja različnosti, ki ne obstaja le v besedah. Obstaja tudi v kulturi, civilizaciji, običajih … Evropa je potrebovala »žarnico« v obliki dobe razsvetljenstva, da se ji je posvetilo, da pismenost niso le gole črke na papirju, da je pismenost tesno povezana z obvladovanjem množic, z oblastjo. V afriških Burkini Faso, Nigru in Južnem Sudanu ne zna brati ne pisati vsak tretji prebivalec.
Skoraj polovica človeštva se še vedno ne more izobraževati v maternem jeziku oziroma v jeziku, ki ga razume. Slovenski jezik je med najmanjšimi v svetu, govorita ga dva milijona ljudi, ki se v njem tudi brez težav izobražujeta. »Če govoriš nekomu v jeziku, ki ga razume, pride to do njegove glave. Če mu govoriš v njegovem jeziku, mu pride to do srca,« je govoril Nelson Mandela.
Nepismene smo pri nas tako rekoč izkoreninili; pred tremi desetletji smo jih imeli še slabega pol odstotka. Bolj kot ti vzbujajo skrb funkcionalno nepismeni. Teh je okrog pol milijona. Težave jim povzroča razumevanje tudi najbolj preprostih besedil. Mladini 21. stoletja institucije merijo pismenost. Poleg bralne še matematično in naravoslovno. Slovenska mladina ima enkrat več drugič manj težav s temi pismenostmi, po večini pa v vseh lovi korak z evropskim povprečjem. A v primerjavi z dedki in babicami je neprimerno bolj okretna z besedami. Zlasti ji je blizu digitalna bralna pismenost.
Sedanja mladina se z neverjetno hitrostjo prebija čez vsebine na internetu. Tovrstno hitro branje je nelinearno. »Beremo do določenega mesta, tam najdemo povezavo, skočimo nanjo in vse skupaj bolj kot ne preletimo,« pravi Savina Zwitter, predsednica Bralnega društva Slovenije. Takšno branje spominja na surfanje, medtem ko je poglobljeno branje kot potapljanje, dodaja. Najbrž bomo vplive »surfanja« na bralno pismenost ugotavljali čez desetletja, zdaj lahko le s strahom ugibamo, kaj bo s pismenostjo otrok, če bi se pandemije vseh vrst ponavljale in bi pouk tekel le prek interneta. Covid-19, denimo, je zaprl šole v več kot 190 državah in prekinil izobraževanje 1,27 milijarde otrok in mladih.
Danes nam potapljanja v branje vsem manjka. Spodbujamo ga lahko z dobrimi priporočili ali z dobrimi zgledi. Slovenski nacionalni mesec skupnega branja se izteče 11. oktobra, začne pa danes. Že veste, katero literaturo boste s seboj v posteljo vzeli nocoj?