Spopad za politično dediščino Angele Merkel

Z volitvami na Bavarskem in v Hessnu se bliža naslednji pokazatelj kanclerkine moči.

Objavljeno
27. september 2018 10.20
Posodobljeno
27. september 2018 11.44
»Mati vseh težav« je tudi za Mutti, kot Nemci radi imenujejo kanclerko, še vedno begunska kriza, ki je številne volivce sredinskih strank potisnila k nacionalistični Alternativi za Nemčijo. FOTO: Hannibal Hanschke/Reuters
To je ura demokracije in v demokraciji imamo tudi poraze, je po nepričakovani zmagi Ralpha Brinkhausa za voditelja poslanske skupine njene CDU/CSU grenko dejala nemška kanclerka Angela Merkel. Zveneča klofuta zanjo že pomeni vprašanja, koliko časa bo še zdržala. V demokratičnih državah morajo uspešni politiki volivce prepričati o svojih potezah in programih, krščanskodemokratska generalka pa z Volkerjem Kauderjem izgublja dolgoletnega zvestega vojaka v bundestagu. S tem se ji še zožuje manevrski prostor, že zdaj zaznamovan z velikimi težavami pri sestavljanju vlade in najmanj dveh velikih krizah v mesecih po njeni ustanovitvi.

»Mati vseh težav« je tudi za Mutti, kot Nemci radi imenujejo kanclerko, še vedno begunska kriza, ki je številne volivce sredinskih strank potisnila k nacionalistični Alternativi za Nemčijo. Vrsta konservativnih politikov verjame, da si staro slavo lahko vrnejo le z lastnim pomikom na desno in stran od leve sredine, kamor se je v vladnih koalicijah s SPD pomikala Merklova. Prav avtorja zgornjega reka, voditelja bavarske CSU in ministra za notranje zadeve Horsta Seehoferja, mnogi vidijo kot »operativca uničevanja« dolgoletne kanclerke. Bavarski konservativci naj bi v sestrski CDU stavili na ministra za zdravstvo Jensa Spahna, ki je bil, preden se je moral začeti ukvarjati z negovalkami in zdravniki, tudi med vplivnejšimi kanclerkinimi kritiki, idealna koalicijska partnerica pa bi bila tako kot v času Helmuta Kohla liberalna FDP.

Vsaj do zdaj je Merklova z upornimi konservativnimi moškimi obračunavala v slogu »may way or the highway« in različni instituti podobne usmeritve ter profesure so polni nesojenih naslednikov kanclerja Kohla. Dokler je zmagovala na volitvah, ji nasprotniki niso mogli blizu, a je po izbruhu begunske krize politično hudo ranjena. Vsaj do zdaj so se motili vsi, ki so Angelo Merkel že odpisovali, a se z volitvami na bavarskem in v hessnu že bliža naslednji pokazatelj njene moči ali nemoči. Vse še ni odločeno, saj ni videti, da bi v najjužnejši nemški deželi jastrebovska politika CSU vračala absolutno prevlado.



V Münchnu imajo menda že pripravljen politični raženj, na katerem bodo v primeru slabih rezultatov na majhnem ognju pekli Seehoferja, in če se bo to zgodilo, si bo kanclerka spet lahko malo oddahnila. A najbrž ne za dolgo. V Hessnu se zmanjšuje priljubljenost zmernejšega premiera Volkerja Bouffierja, boj za politično dediščino Angele Merkel pa je na desni in levi v polnem teku že zaradi pričakovanja, da je sedanji mandat njen zadnji. V razburkanih časih znamenita kanclerkina politika mirne roke izgublja čarovnijo, a kljub vsemu ni nujno, da bi uresničitev gesla »Merkel muss weg« vrnila konservativne sanje po drugi svetovni vojni. Obe veliki nemški ljudski stranki, CDU/CSU in SPD, sta v težavah, z združevanjem teženj obeh pa je kanclerka do zdaj dobro zadevala pričakovanja številnih Nemcev.