To je ura demokracije in v demokraciji imamo tudi poraze, je po nepričakovani zmagi Ralpha Brinkhausa za voditelja poslanske skupine njene CDU/CSU grenko dejala nemška kanclerka Angela Merkel. Zveneča klofuta zanjo že pomeni vprašanja, koliko časa bo še zdržala. V demokratičnih državah morajo uspešni politiki volivce prepričati o svojih potezah in programih, krščanskodemokratska generalka pa z Volkerjem Kauderjem izgublja dolgoletnega zvestega vojaka v bundestagu. S tem se ji še zožuje manevrski prostor, že zdaj zaznamovan z velikimi težavami pri sestavljanju vlade in najmanj dveh velikih krizah v mesecih po njeni ustanovitvi.
»Mati vseh težav« je tudi za Mutti, kot Nemci radi imenujejo kanclerko, še vedno begunska kriza, ki je številne volivce sredinskih strank potisnila k nacionalistični Alternativi za Nemčijo. Vrsta konservativnih politikov verjame, da si staro slavo lahko vrnejo le z lastnim pomikom na desno in stran od leve sredine, kamor se je v vladnih koalicijah s SPD pomikala Merklova. Prav avtorja zgornjega reka, voditelja bavarske CSU in ministra za notranje zadeve Horsta Seehoferja, mnogi vidijo kot »operativca uničevanja« dolgoletne kanclerke. Bavarski konservativci naj bi v sestrski CDU stavili na ministra za zdravstvo Jensa Spahna, ki je bil, preden se je moral začeti ukvarjati z negovalkami in zdravniki, tudi med vplivnejšimi kanclerkinimi kritiki, idealna koalicijska partnerica pa bi bila tako kot v času Helmuta Kohla liberalna FDP.
Vsaj do zdaj je Merklova z upornimi konservativnimi moškimi obračunavala v slogu »may way or the highway« in različni instituti podobne usmeritve ter profesure so polni nesojenih naslednikov kanclerja Kohla. Dokler je zmagovala na volitvah, ji nasprotniki niso mogli blizu, a je po izbruhu begunske krize politično hudo ranjena. Vsaj do zdaj so se motili vsi, ki so Angelo Merkel že odpisovali, a se z volitvami na bavarskem in v hessnu že bliža naslednji pokazatelj njene moči ali nemoči. Vse še ni odločeno, saj ni videti, da bi v najjužnejši nemški deželi jastrebovska politika CSU vračala absolutno prevlado.
V Münchnu imajo menda že pripravljen politični raženj, na katerem bodo v primeru slabih rezultatov na majhnem ognju pekli Seehoferja, in če se bo to zgodilo, si bo kanclerka spet lahko malo oddahnila. A najbrž ne za dolgo. V Hessnu se zmanjšuje priljubljenost zmernejšega premiera Volkerja Bouffierja, boj za politično dediščino Angele Merkel pa je na desni in levi v polnem teku že zaradi pričakovanja, da je sedanji mandat njen zadnji. V razburkanih časih znamenita kanclerkina politika mirne roke izgublja čarovnijo, a kljub vsemu ni nujno, da bi uresničitev gesla »Merkel muss weg« vrnila konservativne sanje po drugi svetovni vojni. Obe veliki nemški ljudski stranki, CDU/CSU in SPD, sta v težavah, z združevanjem teženj obeh pa je kanclerka do zdaj dobro zadevala pričakovanja številnih Nemcev.