Spremembe meja na Balkanu

Nacionalne politične elite v Bosni in Hercegovini se otepajo nadgradnje neučinkovite daytonske ureditve, volilnega in političnega sistema kot hudič križa. Namesto političnih, gospodarskih in socialnih reform raje spodbujajo že tako slabe medetnične odnose in blokirajo državne institucije. Ker skoraj četrt stoletja po vojni niso pripravljene presekati gordijskega vozla, se zatekajo v nespoštovanje načela enakopravnosti, subsidiarnosti in federalizma. Posledično BiH vsak dan bolj nazaduje.

Če bi predsedujoči predsedstva BiH Milorad Dodik, ki navija za vrnitev k izvirnemu daytonskemu mirovnemu sporazumu, uresničil grožnjo, da bo v skupščini Republike Srbske sprožil vprašanje smiselnosti pristojnosti, ki so bile po koncu vojne prenesene na državo, bi to pomenilo vrnitev v stanje neposredno po vojni v BiH. To bi lahko vodilo v poskus razveljavitve vseh reform v pravosodju, obrambi in varnosti, ki jih je BiH dosegla z asistenco mednarodne skupnosti na čelu z EU in ZDA.

Ne izsiljuje le Dodik, ampak tudi hrvaški in bošnjaški član kolektivnega šefa države, Željko Komšić in Šefik Džaferović. V igri sta oblikovanje novega sveta ministrov BiH in prvi letni nacionalni program reform v akcijskem načrtu za članstvo v Natu. Čeprav je za BiH pomembno, da po skoraj letu dni od parlamentarnih volitev oblikuje oblast na ravni države, ni nič manj pomembno, da politične elite na oblasti spoštujejo veljavno pravno ureditev. Brez ustoličenja oblasti ni mogoče sprejeti novih zakonov in strateških razvojnih dokumentov, ustavo in zakone pa je treba spoštovati, čeprav so jih sprejele predhodne oblasti, dokler se ne spremenijo.

Po zmagi na volitvah so nacionalne stranke oblikovale novo parlamentarno večino, Dodikovi socialdemokrati pa so se vnaprej izrekli, da zanje pravna ureditev ne velja. V nasprotnem primeru bi spoštovali odločitev o poti BiH v Nato, ki je bila pred desetletjem sprejeta tudi z njihovim soglasjem. Enostransko vračanje pristojnosti iz države na entitete bi bilo klasičen udar na ustavno ureditev BiH. Čeprav je res, da sta Republika Srbska in Federacija BiH izgubili veliko pristojnosti, je dejstvo, da je to bilo predvideno z daytonskim sporazumom.

Na podlagi sporazuma v BiH ni mogoče sprejeti nobenega pomembnega državnega sklepa, ne da bi se s tem strinjali vsi trije konstitutivni narodi in obe entiteti. Iz tega je razvidno, da bi bilo treba tudi ob morebitni vrnitvi pristojnosti na entitete spoštovati enako proceduro, kot je bila uporabljena pri prenosu pristojnosti iz entitet na državo. Zeleno luč bi morali dati tako državni parlament kot parlamenta Republike Srbske in Federacije BiH. Vsaka druga rešitev vodi v nove spopade in razpad države.

Ta ni mogoč brez nove vojne, ki se ne bi ustavila na mejah BiH. Ker bi spopad potegnil vase sosednje države, svetovni centri moči tega ne bi ravnodušno opazovali. Ne toliko zaradi BiH kot zaradi miru v lastni hiši. V igri z Natom gre za tehnično vprašanje. Dodik lahko brez tveganja popusti pod pritiski. Komšiću in Džaferoviću je jasno, da ni možnosti, da bi BiH postala članica Nata, če ne bo pred tem v zavezništvo vstopila Srbija. Rešitev lahko vsili visoki predstavnik za BiH Valentin Inzko. Iz slona se bo spet rodila miš, če zamisli o spreminjanju meja na Balkanu ne bodo postale nova realnost.