Tiskane izdaje
V BiH in v regiji ni zakona, ki bi prepovedoval zanikanje vojnih zločinov. Po oceni politične elite v Republiki srbski bi zakon predstavljal enostransko sliko o krivdi Srbov za dogajanje v minuli vojni. Bošnjaki so prepričani, da se nasledniki na dosmrtni zapor obsojenega Radovana Karadžića niso pripravljeni soočiti z resnico. Tako kot v Srbiji ali na Hrvaškem, kjer vojni zločini niso bili tako »industrijsko organizirani« kot v Srebrenici, raje poveličujejo vojne zločince. V osnovnih in srednjih šolah v Republiki srbski, ki jih obiskujejo tudi bošnjaški otroci, predstavljajo Karadžića in Ratka Mladića kot heroja.
Brez soočenja z resnico ni sprave
Na oblasti je še veliko nekdanjih udeležencev vojne in nosilcev vojne ideologije, ki jim nista v interesu mir in sprava. To pojasnjuje tako delitve, sejanje strahu in sovraštva kot tudi nespoštljiv odnos do žrtev, ponarejanje zgodovine in poimenovanje ulic, šol in študentskih domov po obsojenih vojnih zločincih. Predsednica Združenja mater enklav Srebrenica in Žepa Munira Subašić je poudarila, da bi s prepovedjo zanikanja sodnih dejstev lažje sprejeli resnico, brez katere ni sprave, brez nje pa ni mogoče iti naprej.
Za genocid v Srebrenici je bilo doslej izrečeno več kot 700 let zapora. Največ sodb je izreklo sodišče v BiH, ki je obsodilo 25 oseb, medtem ko je bilo v Haagu obsojenih 14 bivših pripadnikov vojske in policije Republike srbske. Da se je v Srebrenici zgodil genocid, so potrdile številne sodbe mednarodnih in regionalnih sodišč, tako tudi sodba Meddržavnega sodišča v Haagu. Skupaj z obsojenimi na sodiščih na Hrvaškem in v Srbiji je bilo za genocid ali zločine v Srebrenici obsojenih 47 oseb. Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je tudi ugotovilo, da je genocid načrtoval tedanji vrh oblasti v Republiki srbski.
Muslimanske horde so ubijale Srbe
Ker na državni ravni in v Federaciji BiH devet mesecev po volitvah niso oblikovali izvršne oblasti, je Svet Evrope začasno suspendiral BiH iz parlamentarne skupščine v Strasbourgu. Tako bo BiH edina država, ki ne bo zastopana v najstarejši evropski instituciji ob obeležitvi 24. obletnice genocida v Srebrenici. »Zaslug« za to nima le predsednik predsedstva BiH Milorad Dodik, ki ni tako močan, da bi lahko držal celo državo v ujetništvu. Sokrivi so tudi bošnjaški in hrvaški član predsedstva, Šefik Džaferović in Željko Komšić, parlamentarna skupščina BiH, voditelji parlamentarnih in opozicijskih strank ter urad visokega predstavnika Valentina Inzka, ki so zaradi kravjih kupčij ali pasivnosti prispevali svoj delež k dodatni izolaciji BiH.
V Sarajevu je tovornjak s posmrtnimi ostanki žrtev genocida pospremil na pot tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, najmlajša med 33 žrtvami pa je 14-letni Osman Cvrk. Nevladne organizacije Ženske v črnem, Mladi za človekove pravice in Helsinški odbor za človekove pravice v Srbiji, zahtevajo od oblasti, naj prizna genocid. V Srebrenici so postavili spominsko tablo z napisom, da so muslimanske horde ubijale Srbe, ki so jo zaradi ostrih odzivov umaknili. Ko bo zadnji avtobus zapustil Potočare, bodo v Srebrenici znova prepuščeni samim sebi.
