Vsebinsko imata oba procesa kar veliko razlik, a v osnovi gre za isti problem, in sicer koga varujejo carinske in druge zaščite ter, seveda, ali je to dobro za ljudi.
Ne glede na to, kaj si kdo misli o sedanjem ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu, je od časa do časa dobro, da na svetovno politično sceno pride nekonvencionalen politik. Tudi če so njegove odločitve slabe. Svet se vsaj zave pomanjkljivosti.
Svet od časa do časa potrebuje nekonvencionalnega politika.
Lahko upamo, da bo obdobje Trumpa na koncu privedlo do boljše ureditve mednarodne trgovinske organizacije. Ta je po 23 letih delovanja brez večjih sprememb kot Vladimir Putin ali pa Recep Tayyip Erdoğan (p)ostala del svetovne politične scene.
Seveda je težava, če Trump svoje cilje uveljavlja s pozicije moči. A v nasprotju z nekaterimi drugimi svetovnimi voditelji se vsaj pri Trumpu ni treba bati doživljenjskega mandata. Njegov mandat v skrajnem primeru lahko traja do 20. januarja 2025. Razvoj demokracije v ZDA je onemogočil ponavljanje in podaljševanje mandatov.
V ta kontekst je mogoče uvrstiti tudi sedanjo trgovinsko oziroma carinsko vojno. Seveda lahko pričakujemo leta pretresov. Zelo verjetno bo svetovna trgovinska organizacija morala prečistiti sistem trgovinskih zaščit in prav mogoče se bo to zgodilo mimo ZDA. A če se bo drugim državam uspelo poenotiti o mednarodni trgovini, bodo ZDA za spremembo postavljene v položaj, ko ne bodo vodilna svetovna politična sila, ampak le ena od držav. In tudi to bo poseben dan.