Zadržani pred srečanjem Juncker-Trump

Ljubljana – Da bi preprečili popolno trgovinsko vojno med EU in ZDA, se bo predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker jutri v Beli hiši srečal z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom. V času zaostrenih čezatlantskih odnosov želi Bruselj z diplomatsko ofenzivo prepričati Washington, naj ne uvede do 25-odstotnih carin na uvoz evropskih avtomobilov in avtomobilskih delov. Ukrep bi po mnenju nemške kanclerke Angele Merkel prizadel obe strani in »blaginjo številnih držav«.

»Obisk je priložnost za pomiritev morebitnih napetosti okoli trgovine ter za odprt in konstruktiven dialog z našimi ameriškimi partnerji,« je včeraj v Bruslju previdno dejal glavni tiskovni predstavnik komisije Margaritis Schinas. »Predsednik je dobro pripravljen, da predstavi evropske argumente.«

Schinas je še poudaril, da se Evropska unija zavezama za »odprto, svobodno in pravično« svetovno trgovino, kar naj bi dokazala tudi z nedavnim podpisom »zgodovinskega« prostotrgovinskega sporazuma z Japonsko. S kakšnimi argumenti se v ameriško prestolnico odpravlja Juncker in kaj konkretno naj bi ponudil v zameno za umik carinske grožnje, tiskovni predstavnik ni razkril.



Evropska delegacija –​ Junckerja bo v Washingtonu spremljala evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström – bi lahko Trumpu predlagala večstranski dogovor o carinah v avtomobilskem sektorju, h kateremu naj bi poleg EU in ZDA pristopile še druge največje izvoznice avtomobilov (denimo Japonska in Mehika). Trumpa naj bi od groženj s carinami želeli odvrniti tudi s pogovori o odprtem javnem naročanju, nižjih carinah na nekatere industrijske proizvode in sodelovanju na področju preskrbe z utekočinjenim zemeljskim plinom. V igri naj bi bile tudi reforme Svetovne trgovinske organizacije (WTO).

A po informacijah, ki prihajajo tako iz Washingtona kot iz Bruslja, ni veliko možnosti za preboj, saj ZDA menda ne zanimajo tovrstna mednarodna pogajanja, ki jih predlaga EU, je poročal The Financial Times.

Zaradi morebitnega širjenja carinske vojne naj bi komisija že pripravljala seznam ameriških izdelkov, na katere bi lahko uvedla povračilne carine. Juncker je pred časom napovedal, da se bo Bruselj na morebitno zaostrovanje odzval po načelu »zob za zob«. Na seznamu bi se tako lahko znašli kemični in farmacevtski izdelki ter premog.
 

Odnosi med EU in ZDA skrhani

Srečanje med Junckerjem in Trumpom, ostrim kritikom EU in podpornikom brexita, bo v obdobju, ko so čezatlantski odnosi izjemno skrhani. Ameriški predsednik je v nedavnem intervjuju za CBS News EU razglasil za ekonomsko sovražnico. Na 4,3 milijona visoko globo, ki jo je pred dnevi spletnemu gigantu Googlu zaradi kršenja protimonopolnih pravil naložil Bruselj, pa se je impulzivni Trump odzval s tvitom: »Sem vam rekel! EU je enemu od naših najboljših podjetij Googlu prisolila pet milijard dolarjev drago klofuto. Zares izkoriščajo ZDA, a ne za dolgo.«


Trumpovo uvajanje carin in grožnje z dodatnim carinjenjem naj bi bili precej usmerjeni proti nemški avtomobilski industriji in nemškemu gospodarstvu, s katerim imajo ZDA velik trgovinski primanjkljaj in bi ga carine tudi najhuje prizadele. Nemška kanclerka Angela Merkel si od jutrišnjega srečanja ne obeta veliko. »Nimam nikakršnih pričakovanj, niti napovedi,« je pred dnevi dejala novinarjem. Dodala je, da bo Juncker predlagal, »kako lahko začnemo razpravo«, da bi se izognili carinam. »Nočemo jih. Verjamemo, da bi škodile obema stranema,« je bila jasna. Po njenem bi vplivale na »blaginjo številnih držav«. Prevelikih pričakovanj ne goji niti nemški gospodarski minister Peter Altmaier, ki srečanje vidi predvsem kot priložnost za dialog.



ZDA zdaj na evropske osebne avtomobile zaračunavajo 2,5-odstotne carine, EU pa na ameriške štirikrat višje. Izvoz evropske avtomobilske industrije, enega glavnih ekonomskih motorjev EU, v ZDA presega 50 milijard evrov na leto (izvoz avtomobilov in avtomobilskih delov). To je skoraj osemkrat več, kot znaša izvoz aluminija in železa, na katerega je Trump junija že uvedel carine. EU se je na ukrep ZDA odzvala z dodatnimi carinami na ameriško blago v vrednosti 2,8 milijarde evrov, med katerimi so motorji Harley Davidson, džins, brusnice, arašidovo maslo in viski. Poleg tega je Bruselj pri WTO sprožil postopek proti ZDA.


 

Pretekli obiski brez preobrata

​Dosedanji obiski evropskih voditeljev v Washingtonu niso prinesli želenega preobrata. Francoski predsednik Emmanuel Macron – Trump je sicer pohvalil kemijo med njima – se je v Belo hišo odpravil z agendo, da ameriškega kolega prepriča, naj ne pokoplje iranskega jedrskega sporazuma. Trump je kasneje iz sporazuma izstopil. Še manj uspešna je bila Angela Merkel, ki je med obiskom v Beli hiši izrazila pričakovanje, da ZDA ne bodo uvedle višjih carin na uvoz jekla in aluminija iz EU. Tudi zato so pričakovanja pred jutrišnjim obiskom na obeh straneh Atlantika precej zadržana.