Trajnost je želja, a vse bolj ogrožena

Slovenija bo z nizko prehransko samopreskrbo in uvozom energije težko zgled za trajnostni razvoj.

Objavljeno
03. september 2019 06.00
Posodobljeno
03. september 2019 13.57
Karikatura Foto Marko Kočevar
Svet se bo moral zbuditi, nujno je okrepljeno mednarodno sodelovanje, če ne bomo zmanjšali porabe virov, jih ne bo zmanjkalo šele za naše otroke, ampak že prej. To pa vodi v konflikte in selitve ljudi.

Migracije so pomembna tema Blejskega strateškega foruma. Povezane so tudi s trajnostnim razvojem. Požiganje deževnih gozdov gotovo ni trajnostni razvoj in tudi ne more v neskončnost zagotavljati novih površin za polja in živinorejo. V tropskem pasu se bo območje prej spremenilo v puščavo, več deževnega gozda, ki dejansko prinaša dež, izgine. Zaradi segrevanja postajajo nekatere države, tudi z veliko prebivalci, manj primerne za življenje. Morja so letos spet toplejša, tudi brez pojava El Niño. Še ena ideja sodobnega sveta bi lahko premetala svetovno prebivalstvo: splet je globalen, zato bi sodobna delovna mesta lahko obstajala kjerkoli oziroma v državah, ki bi bile najboljše za življenje.

A trajnost, ki pomeni, da porabimo toliko virov, kolikor jih narava lahko obnovi, pri tem pa vsi v družbi ohranijo dostojne razmere za življenje, takoj izgubi namen ob novici, da se je surova nafta na svetovnem trgu spet pocenila. Nič se ne spremeni, svet še vedno povečuje emisije, kljub mednarodnim sporazumom. Pravzaprav se razmere z različnimi populisti na oblasti še slabšajo, začenja se nova jedrska oboroževalna tekma.

Za zeleno Slovenijo je trajnost pomembna, to je tudi tema, pri kateri se lahko postavi na mednarodni zemljevid. Vendar mora še pred letom 2021 najti rešitev za odpadke, ki gredo večinoma po linearni poti v tuje sežigalnice, ne po krožni v nove izdelke. Povečati bo treba tudi prehransko samozadostnost, sicer slabšamo trajnost kmetijskih praks drugod po svetu. Ne bo šlo niti brez varčevanja z energijo in brez pametne strategije razvoja energetike.

Manjše države seveda ne morejo same spremeniti skoraj ničesar, zato vsa slovenska politika poudarja nujnost mednarodnega sodelovanja. Pretekle in nedavne izkušnje kažejo, da tudi evropske države na vseh ključnih področjih najprej poskrbijo zase. Slovenija je pri tem dobavo hrane prepustila trgovskim verigam, energijo pa uvaža.