Multilateralizem je ključnega pomena, a je v nevarnosti

Bled - »Komu zvoni? Zvoni vsem nam.« S temi besedami je slovenski zunanji minister Miro Cerar odprl 14. Blejski strateški forum, na katerem bodo danes in jutri potekale številne razprave o vrsti vprašanj, povezanih z upravljanjem geostrateških virov v vse bolj kompleksnem in nestabilnem mednarodnem okolju.

Ključen cilj Slovenije in tako rekoč vseh mednarodnih akterjev je po Cerarjevih besedah doseči trajnostni razvoj. A do njegove uresničitve nas loči še veliko dela. »Besede je treba spremeniti v prakso. Imamo toliko dogovorov, potrebujemo še voljo za njihovo uresničitev. Letos bomo predstavili jasne načrte, kako ta trajnostni razvoj uresničiti.« Spomnil je, da je bilo v zadnji 500 letih več kot 600 vojnih konfliktov za vodo, ki bodo v prihodnje še verjetnejši, a da tu ne gre za varovanje gozdov ali vode, ampak za nas. »Trajnostni razvoj podpira skoraj ves svet, smo še vedno zelo daleč od uresničitve. Vse pride s ceno, čeprav je ta cena nižja kot cena, ki jo bomo morali plačati, če ne naredimo nič,« je dejal.

Tudi predsednik vlade Marjan Šarec je na odru festivalne dvorane na Bledu poudaril pomen iskanja rešitev, ki bodo prihodnjim generacijam zagotovile stabilno in varno prihodnost. »Voditelji in politiki smo tisti, ki nosimo največji del odgovornosti. Samo pozitivne odločitve bodo štele.«


 

Zmanjkuje nam časa za parcialna dejanja

Po premierovih besedah državam zmanjkuje časa za parcialna dejanja. Potrebujemo usklajeno delovanje na področjih podnebnega segrevanja, prehrambne varnosti, terorizma ... Hkrati je jasno, da čakanje na globalne odzive samo po sebi ne bo prineslo sprememb. »Trajnostni razvoj moramo zagotoviti na individualni, nacionalni in evropski ravni,« je poudaril Šarec. Stabilnost in varnost še nikoli nista bila tako povezana s trajnostjo kot danes. Vseskozi se moramo zavedati, da naše odločitve vplivajo na prihodnost, je dejal Šarec in dodal, da je nujno, da začnemo ukrepati takoj, če hočemo zagotoviti vodo, hrano in zdravje. Omenil je tudi, da bo to glavna tema slovenskega predsedovanja Svetu EU v drugi polovici 2021.

Tako predsednik vlade kot zunanji minister sta med svojima nagovoroma posebej izpostavila pomen multilateralizma in vladavine prava za ohranjanje stabilnosti. »Multilateralizem je v nevarnosti. Za države, kot je Slovenija, je ključnega pomena,« je poudaril Cerar.

Na izzive multilateralizma je opozorila tudi glavna govornica, predsedujoča 73. zasedanju generalne skupščine OZN Maria Fernanda Espinosa Garces. Multilateralizem je po njenih besedah ključen za preživetje mednarodnega sistema, saj lahko samo z njim odgovorimo na izzive, s katerimi se soočamo. Kot je poudarila, organizacija Združenih narodov še vedno predstavlja poosebitev multilateralizma.



Prihodnost sodelovanja med državami je bil tudi med temami, o katerih sta med predsedniškim panelom spregovorila slovenski predsednik Borut Pahor in njegova estonska kolegica Kersti Kaljulaid. Predsednik republike je opozoril, da morajo zagovorniki multilateralizma narediti tudi več zato, »da stopamo v koraku s časom in da reformiramo ključne mednarodne institucije«.
 

Turški zunanji minister presenečen nad Pahorjevo izjavo

Borut Pahor je med svojim nastopom potrdil prizadevanja Slovenije za nadaljnjo širitev EU, predvsem na območje Zahodnega Balkana. Predsednik je občinstvu pojasnil, da na države Zahodnega Balkana ne bi smeli gledati parcialno, ampak kot na paket. Po njegovih besedah bi bilo smiselno ta proces približevanja ohraniti na evropski agendi in podpirati vse države v regiji pri reformiranju in iskanju sprave.



Pahor je pri izražanju podpore širitvi EU potegnil tudi ločnico med državami Zahodnega Balkana in Turčijo ter Ukrajino, pri čemer je nakazal, da ne podpira njunega polnopravnega članstva v Uniji, ampak posebni status za obe državi.

Njegova izjava je vidno presenetila turškega zunanjega ministra Mevlüta Çavuşoğluja, ki je nastopil na panelu o multilateralizmu. »Pahor je do vse do lani zelo odločno zagovarjal članstvo Turčije v EU. Ne vem, zakaj si je premislil. Morda so ga Macron in drugi prepričali v to,« je povedal turški gost.

Na uradu predsednika republike so v odgovoru na vprašanje Dela zanikali, da Pahorjevo mnenje odstopa od njegovih dosedanjih stališč. »Slovenska in mednarodna javnost sta že nekaj let seznanjeni s stališčem predsednika Pahorja o tako imenovem posebnem statusu Turčije in Ukrajine po uspešnem koncu pogajanj z EU. S tem stališčem je seznanjen tudi [turški] predsednik Erdogan.«