Usodna črnina gorskega vrta

Na kratki ali srednji rok se na diplomatskem prizorišču ne bo pripetilo nič, kar bi utegnilo privesti do konca vojne med Armenijo in Azerbajdžanom.

Objavljeno
29. september 2020 15.41
Posodobljeno
29. september 2020 15.57
Po razpadu Sovjetske zveze sta se zaradi Gorskega Karabaha novonastali južnokavkaški državi zapletli v vojno, ki se je umirila šele leta 1994 z ruskim posredovanjem in krhkim premirjem. FOTO: AFP
Dvaintrideset let so bili letos stari tisti prebivalci samooklicane neodvisne republike Artsah, ki so se rodili takrat, ko je Baku sredi vrenja perestrojke že izgubil nadzor nad okoli 4400 kvadratnimi kilometri ozemlja, pa čeprav je bila takratna avtonomna oblast Gorski oziroma Nagorno Karabah z večinskim armenskim prebivalstvom uradno del Uzbekistanske sovjetske socialistične republike. Tako je uradno še zdaj, saj suverenosti tega območja zamrznjenega konflikta ni doslej priznala še nobena članica Združenih narodov; tudi pokroviteljica karabaških separatistov Armenija ne.Po razpadu Sovjetske zveze sta se zaradi Gorskega Karabaha ...