Armenija in Azerbajdžan zavračata pogovore o prekinitvi spopadov

Spopadi med armenskimi separatisti in azerbajdžanskimi vojaki v Gorskem Karabahu se nadaljujejo, iz Erevana in Bakuja pa še naprej prihajajo protislovne informacije o njihovem poteku. Sprti strani druga drugo obtožujeta obstreljevanja čez mejo, ki poteka zahodno od Gorskega Karabaha, in zavračata pogajanja o prekinitvi ognja. 

Oboroženi spopadi, ki so od konca tedna po navedbah tujih medijev zahtevali okoli sto življenj, so pomembna tema pogovorov v mednarodni skupnosti: o njih je razpravljal varnostni svet Združenih narodov (ZN), prav tako sodelujoče države Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) na izrednem zasedanju stalnega sveta. 



Oči so prav tako uprte v Turčijo, zaveznico Azerbajdžana, in Rusijo. Medtem ko Armenija Turčijo obtožuje vmešavanja v spopade, češ da je turško vojaško letalo F-16 v armenskem zračnem prostoru sestrelilo armenskega, sta Azerbajdžan in Turčija po Reutersovih navedbah informacijo zanikala.
 

Turčija uvaža islamiste iz Sirije

Rusko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da v spopadih v Gorskem Karabahu sodelujejo tudi pripadniki nezakonitih oboroženih skupin iz Sirije in Libije. Moskva je izrazila zaskrbljenost zaradi tega.

»Pripadniki nezakonitih oboroženih skupin, tudi iz Sirije in Libije, sodelujejo v bojih v Gorskem Karabahu,« je navedlo rusko zunanje ministrstvo. »Smo močno zaskrbljeni nad temi procesi, ki ne samo zaostrujejo napetosti na območju konflikta, ampak ustvarjajo tudi dolgotrajne grožnje varnosti vseh držav v regiji,« so dodali po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Armenija je v minulih dneh Turčijo, ki je zaveznica Azerbajdžana, obtožila, da v Gorski Karabah pošilja »plačance.«

Rusko zunanje ministrstvo v izjavi Ankare ne omenja. Je pa vodstva »zainteresiranih držav« pozvala k preprečevanju sodelovanja »tujih teroristov in plačancev« v spopadih, navaja AFP.

Od nedelje na območju Gorskega Karabaha potekajo najhujši spopadi med Azerbajdžanom in Armenijo v več letih. Spor glede tega območja, ki si ga lastita obe državi, sicer sega v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada Sovjetske zveze. Gorski Karabah je pod nadzorom Armenije, mednarodnopravno pa je del Azerbajdžana.

Obe državi zavračata pozive k dialogu, s katerim bi končali spopade, ki so doslej zahtevali že več kot 100 življenj. Armenski premier Nikol Pašinjan je danes sporočil, da mirovni pogovori z Azerbajdžanom ob posredovanju Rusije na tej točki ne bi bili primerni.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev pa je zatrdil, da se bodo borili, dokler armenske sile ne bodo zapustile spornega območja.