Bravo, gospod predsednik

Med dva milijona prepirljivcev Evropa – sama sicer zelo dvomljivih kakovosti in vrednot – občasno vrže kost za glodanje ... Kot besni lovski goniči se zakadimo vanjo, samo da bi jo pohlevno in sklonjenih glav hitro prinesli novemu gospodarju, zdaj pač gospodarici, in ji tako zagotovili svojo klečeplazništvo.

Ker sem pogosto razumljena napačno, naj to, kar sem povedala, prevedem še v preprost jezik: nemška ženska, ki je do pred mesecem dni 99 odstotkov Evropejcev ni poznalo ne po dobrem ne po slabem, hoče v svoji skupini polkonja in polribo. In zdaj se Slovenčiči lovijo za to najbolj neumno željo, ker v komisiji šteje (?) zgolj strokovnost, zgolj pripadnost, zgolj delavnost – naj bi štelo. Torej je pomembno, da je to Človek, ki ve, ki zna, ki obvlada! Da je nestrankarski, bi potegnilo vsakomur, le našim vrlim »es in de in še in še« ne ... In kaj je potem kazalo g. Šarcu? Še eno blamažo Bratušek bi doživeli in potem dobili ... Koga le?
Slišim pa, da bodo, predvsem na desni, močno tožarili in se udinjali proti predlaganemu g. Lenarčiču po vsej Evropi, startali bodo v Nemčiji, Španiji, vse do Bruslja in Hrvatov. Morda celo v Avstraliji ...

G. predsednik Šarec: želim vam, da bi obdržali držo, samosvojo, toda všečno, predvsem pa streznitveno za zgoraj omenjena dva milijona!