Ursula von der Leyen želi združiti Evropo

Strasbourg – Nekdanja nemška ministrica za obrambo Ursula von der Leyen je bila izvoljena na položaj predsednice evropske komisije. V prihodnjih tednih bo morala sestaviti komisarsko ekipo, s katero bo v bruseljski palači Berlaymont uresničevala svoje ambiciozne cilje.

Do objave rezultatov je vladala precejšnja negotovost, ali bo kandidatki uspelo zbati dovolj glasov. Na svoji strani je imela ljudsko stranko (EPP) in liberalni sredinski blok (Prenovimo Evropo). V socialističnem taboru so bile razdeljeni, saj je bila približno tretjina njihovih poslancev – tudi slovenska socialdemokrata Milan Brglez in Tanja Fajon – proti. »Ne moremo sprejeti dogovora izza zaprtih vrat, ki je zanikal demokratično voljo ljudi, izraženo na evropskih volitvah,« je sporočila Fajonova.



Iz Slovenije so jo podprli tako vsi štirje poslanci iz vrst EPP kot tudi oba liberalca. Vodja slovenske delegacije v EPP Romana Tomc (SDS) je ugotovila, da je bila v govoru von der Leynove »njena pozornost usmerjena v levo«. Na drugi strani so nemški kandidatki obljubljali podporo poslanci poljske vladajoče stranke Zakon in pravičnost. Na koncu je na tajnem glasovanju dobila 383 glasov ali devet več od zahtevane večine. Proti je bilo 327 poslancev, 22 je bilo vzdržanih, ena glasovnica je bila neveljavna. Von der Leynova je dejala, da v prihodnjih petih letih želi iz Evrope narediti »do podnebja prijazno celino«, ki bo služila ljudem, bo gospodarsko močna, digitalna in bo temeljila na vladavini prava z živahno demokracijo. »Želim združiti Evropo in jo popeljati naprej,« je napovedala prva dama Evrope.

Ursula von der Leyen je svoj nastop pred evropskim parlamentom, ki je bil kot nekakšen govor njenega življenja, zasnovala kot politično dvorjenje liberalcem, zelenim in socialistom. Dovolj glasov za izvolitev na položaj predsednice evropske komisije (EK) namreč ni imela zagotovljenih.



Govor je začela s sklicevanjem na znamenito francosko političarko in bojevnico za ženske pravice Simone Veil, ki je bila leta 1979 izvoljena za prvo predsednico evropskega parlamenta. Štirideset let pozneje je »ženska končno kandidatka za predsednico evropske komisije«. Napovedala je odločnejše ukrepe v bitki proti podnebnim spremembam. V prvih sto dneh mandata naj bi predlagala zeleni dogovor (ang. green deal) za Evropo. »Naj bodo finski pridelovalci pšenice, ki jih prizadene suša, ali smrtonosna vročina v Franciji: posledice podnebnih sprememb zelo občutimo,« je povedala.

Predlagala bo ustanovitev investicijskega načrta za trajnostno Evropo in preobrazbo dela EIB v podnebno banko. Tako naj bi sprožili za tisoč milijard evrov investicij v prihodnjem desetletju. Na gospodarskem področju je kritikom strogega izvajanja proračunskih pravil obljubila prožnost znotraj veljavnega pakta o stabilnosti. V govoru je poudarila socialno pravičnost in nasploh načela socialnega tržnega gospodarstva. »Gospodarstvo mora služiti ljudem in ne ljudje gospodarstvu,« je bila njena logika.

Napovedala je bolj pošteno obdavčitev multinacionalk. Zagovarjala je evropsko shemo za brezposelnost, ki bi se aktivirala v času velikih gospodarskih kriz. Njen cilj je popolna enakopravnost spolov v kolegiju evropskih komisarjev. Od leta 1958 je bilo od skupaj 183 le 35 žensk. Bila je tarča očitkov, da se v zameno za glasove spogleduje z Madžarsko in Poljsko glede spoštovanja temeljnih načel EU. »Vladavina prava je najboljše orodje za obrambo naših svoboščin in zaščito najranljivejših v naši Uniji. Zato ne more biti kompromisov pri spoštovanju pravne države,« je odgovorila kritikom.



Tudi v migracijski politiki naj ne bi podlegala pritisku nacionalistov: »Na morju je dolžnost reševati življenja.« Sredozemlje je po njenem mnenju ena najsmrtonosnejših meja na svetu. Unija da sicer potrebuje humane meje, a mora zmanjšati tudi nezakonite migracije, voditi bitko proti tihotapcem, solidarnostno varovati zunanjo mejo. Povedala je osebno zgodbo, ko je pred štirimi leti 19-letnega begunca iz Sirije sprejela v lastni dom in družino. Naučil se je nemško in angleško, je vodja skupnosti in ponoči študira. »Je navdih za vse nas,« je opisala svojo izkušnjo.

Parlamentarcem je obljubila nadaljnji razvoj sistema vodilnih kandidatov na volitvah in razpravo o transnacionalnih volilnih listah. Zagovarja tudi pravico evropskega parlamenta za predlaganje zakonodaje. Nasploh se je želela prikazati kot prepričana Evropejka. »EU je kot dolg zakon. Ljubezen ni več tako velika kot prvi dan, a postaja globlja,« je citirala svojega četa, ki je kot visoki uradnik deloval v Bruslju, ko so se postavljali temelji evropske integracije. »Je najdragocenejše, kar imamo. Naj živi Evropa!« je sklenila govor.

K boljšemu razpoloženju v parlamentu je pripomogla novica, da je generalni sekretar evropske komisije Martin Selmayr, ki velja za najvplivnejšega bruseljskega uradnika in je bil tarča parlamentarcev, napovedal odstop. Za Politicov Playbook je povedal, da odhaja konec prihodnjega tedna. Da bo vplivni Nemec moral oditi, je včeraj v pogovorih s poslanci namignila von der Leynova. Po njeni oceni na vrhu evropske komisije ne moreta biti dva Nemca. Selmayr je bil tarča številnih kritik slovenske vlade, češ da se je v arbitražni zgodbi postavil na hrvaško stran.

Dva tedna po dramatičnem maratonskem vrhu EU, na katerem je bila izbrana za kandidatko, je von der Leynova na poti na sedež evropske komisije. »Dobrodošla doma,« je v Bruslju rojeni nemški političarki sporočil Jean-Claude Juncker. Mandat bo prevzela 1. novembra.