Vsak nov okuženi je kot nov požar. S požari se ukvarjajo gasilci, to so pri covidu-19 zdravstveni delavci. Zdravniki, tehniki, laboranti in ..., ne znam našteti vseh. Vsa čast jim!
Če je na novo okuženih malo, recimo manj kot deset na dan, gasilci pogasijo tiste male požare. Če jih je preveč, ne zmorejo. Pogasijo, kar zmorejo, drugi požari se eksponentno širijo s pomočjo ljudi, ki ne upoštevajo navodil, temveč se veselo zabavajo. Te bi lahko primerjali z burjo, ki otežuje gašenje in včasih onemogoči popolno pogasitev. Tedaj oblast razglasi epidemijo in uvede sankcije. To so karantene, izolacije, zapiranje meja, omejitev svobode gibanja in druženja in še in še.
Kadar gasilci vidijo, da gorečega poslopja ne bodo mogli pogasiti, rešijo, kar lahko, ostalo pa pustijo, da pogori do kraja. To se dogaja v Amerikah.
Česar ne morem dovolj poudariti in bi rad, da bi ljudje razumeli, je, da je s časom rast števila okuženih eksponentna funkcija, ki zelo hitro privede v stanje velikih števil, ko bodo gasilci obupali in pustili večino požarov, da gredo svojo pot. Bolnike bodo prepustili usodi, saj ne bodo imeli dovolj postelj, aparatov in moči, da bi jih zdravili.
Morda nas bo takrat srečala pamet in se bomo začeli obnašati zaščitniško.