Glasba mi polepša življenje

Zanimivi pogovor z gospodom Brlekom pod naslovom Ljubljana, kraj, kjer poletnemu festivalu še virus ne pride do živega (Delo, 12. septembra, stran 13) me je res vzradostil v teh časih, ki so zaradi covida-19 že dovolj težki, odnos oblasti do kulture pa jih še otežuje.

Prepričana sem, da naši junaki v teh mesecih bolezni, protikoronskih ukrepov in gospodarske krize niso le zdravniki in zdravstveno osebje ter seveda vrhunski športniki. Ljudje, ki na kulturnem področju vztrajno in marljivo kot mravljice vsemu navkljub organizirajo koncerte in predstave z uglednimi našimi in tujimi umetniki, prispevajo k temu, da v letu ali dveh naše kulturno življenje ne bi zamrlo in končno ugasnilo. Na glasbenem področju so to ljudje kot Darko Brlek, Uršula Cetinski, Domen Marinčič, Klemen Ramovš ... To so le nekatera imena, seveda pa ne smemo pozabiti, da za vsakim od njih stojijo požrtvovalne ekipe, ki skrbijo za to, da se kulturni dogodki uresničijo, četudi v okrnjeni obliki, pa zato tem bolj dragoceni.

Posamezniku, ki se je udeležil katerega od dogodkov bodisi v Ljubljani bodisi v Radovljici ali Brežicah, je seveda jasno, koliko ljubezni do kulture in do glasbe, koliko pridnega in dolgotrajnega dela, koliko vmesnih zastojev in razočaranj stoji za vsakim dogodkom.

Sama si upam trditi, da so mi dogodki letošnjega Festivala Ljubljana pomenili še mnogo več, kot mi koncerti običajno pomenijo. Končno so tudi dokaz, da nam ni vseeno, da se ne damo, kot se ne dajo organizatorji in izvajalci.