Vsak dom starostnikov na Slovenskem deluje po priporočilih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in po svojem programu, ki je odvisen od lastnih idej in možnosti delovanja.
V Domu Hmelina na Koroškem, na primer, se lahko pohvalijo s številnimi dosežki. Dom ima 152 stanovalcev. Za svojo dejavnost so prijeli več priznanj, še posebej za inovativne pristope in sodelovanje stanovalcev pri različnih aktivnostih. Med drugim so prejeli priznanje za tematsko senzorični park in za izboljšanje življenja nepremičnih stanovalcev, ki jih v naravo vozijo celo na njihovih posteljah.
Dom Janka Škrabana Beltinci z 80 stanovalci, kamor direktor samo občasno prihaja, dejansko vodi socialna delavka Klavdija Zver, zaradi česar skoraj nima časa za socialno delo. Kljub pomanjkanju strokovnih sodelavcev se dom že dolgo lahko pohvali s številnimi dejavnostmi in uspehi. Žal pa tudi v tem domu stanovalci, razen izjemoma, ne predlagajo inovativnih zamisli in po potrebi usposobljeni ne vodijo posameznih skupin oziroma dejavnosti, kar bi moralo biti pravilo delovanja v vseh domovih.
Sicer pa stanovalci radi sodelujejo v pogovornih skupinah, kvizu, v dejavnostih za ročna dela in na več drugih področjih. Dom se ponaša z javnim priznanjem in infotočko za demenco. Premalo pa se ukvarja z na posteljo priklenjenimi stanovalci.
Za delovno terapevtko Petro velja velika zagnanost pri delu, pomoč stanovalcem, dobra volja in domiselnost. Poleg drugega vodi kvize, ki jih vsebinsko bogati, telovadbo, delovne skupine, ritmično pevsko skupino, »bobnarsko« skupino in druge dejavnosti. Družabnico Smiljo odlikujejo vedrost, zgovornost in prijaznost. Rada se druži s stanovalci, ki jim pomaga, kolikor le more. Vodi plesno skupino, v kateri je tudi slepi plesalec, pogovorno skupino, telovadbo, ustvarjalno delavnico. Ob treh otrocih redno sodeluje tudi na 42 kilometrov dolgih maratonskih tekih.
Stanovalka Marija kljub občasni bolezni slika, piše pesmi in zgodbe in poje vseh deset let, odkar dom obstaja. Rada pomaga drugim stanovalcem in prebira oziroma razstavlja svoje stvaritve.
Prostovoljka prof. Ksenija poleg štirih otrok z veseljem vodi skupino za prostoročno učenje pisanja, pogovorno skupino, sodeluje v skupini za učenje pisave slepih. Je pa tudi vzorno vsebinsko »obdelala« besedili za dve knjigi. Podpisani sem poleg številnih predlogov spodbudil izdajo dveh domskih literarno dokumentarnih knjig. Vodim tudi literarno skupino.