Na val starejših, ki prihaja, nismo pripravljeni

Maribor – Ob prihajajočem valu starejših je tudi v lokalnih skupnostih veliko nalog, katerih reševanje bi bilo treba pospešiti. V Sindikatu upokojencev Slovenije (SUS) so pred letom dni začeli organizirati ustanavljanje svetov starejših pri občinah in županih. To pobudo so pred kratkim skupaj z mariborskimi organizacijami starejših in strokovnjaki s tega področja naslovili tudi na mestno občino Maribor in župana Saša Arsenoviča.



Pobudo so podpisali prejšnji teden na okrogli mizi o problematiki starejših v Mariboru. Poudarili so, da si svet za starejše zamišljajo kot posvetovalno telo župana, prek katerega bi organizacije starejših pomagale iskati najboljše rešitve za probleme starejših, ki jih je zelo veliko. Takšen svet, ki bi ga sestavljali predstavniki sindikatov upokojencev, civilnih organizacij starejših in strokovnjaki z različnih področij, ki delujejo med starejšimi, bi hkrati s svojim znanjem in izkušnjami pomagal reševati tudi vsa druga aktualna razvojna vprašanja mesta, zlasti kar zadeva zdravstvo, socialo, dolgotrajno oskrbo in urejanje bivalnih razmer starejših. »Upokojenke in upokojenci nismo samo socialni in zdravstveni problem, marsikaj lahko še prispevamo k razvoju mesta in družbe v celoti,« so zapisali v pobudi.

Obljube, ki jih niso izpolnili

Kot pravi predsednica SUS Francka Ćetković, takšen svet že ima mestna občina Ljubljana, zelo aktivno je Kočevje s strategijo prijaznega mesta, prav tako sosvet starejših deluje v občinah Ptuj in Tržič, dogovarjajo se tudi v Celju. Poudarila je, da v mariborski občini živi približno 23.000 starejših od 65 let, kar je več kot 21 odstotkov prebivalcev, pri tem pa je veliko vprašanj, o katerih na mestni ravni niso razpravljali. Že pred dvema letoma so na primer opozorili na problem gradnje zdravstvene postaje Tezno. Župani, tudi nekdanji, so vsako leto obljubljali rešitev, tudi v mestnem proračunu, zgodilo se ni nič. Po novejših informacijah pa naj bi bili že izdelani in plačani načrti neuporabni, saj pripravljajo nov prostorski načrt, pravi Ćetkovićeva.
​


Ob podpovprečnih pokojninah v Mariboru si marsikdo ne more privoščiti pomoči na domu, ki jo sicer po zakonu polovično sofinancira občina, tisti, ki si jo lahko privoščijo, pa se morajo postaviti v čakalno vrsto. Na ravni celotne države se dogaja diskriminacija v zdravstvu, povzročajo jo tudi dolge čakalne dobe, geriatrija kot veda je izumrla ...

V Mariboru je 808 štiri- in večetažnih zgradb brez dvigala. Mnogi morajo zato zapustiti svoje stanovanje in iskati prosto mesto v domovih za starejše, kjer pa se nanj čaka zelo dolgo. V SUS se že dolgo zavzemajo, da bi po vsej državi prilagodili bivalne razmere starejših, tako da bi lahko čim dlje živeli v domačem okolju. Tako bi bilo tudi manj pritiska na postelje v domovih za starejše, opisuje Ćetkovićeva.

Več vsebin iz Generacije+

Potrebovali bi negovalne bolnišnice

Ob socialnih in drugi stiskah se dogaja, da starejši niso svobodni ljudje, ki bi lahko samostojno odločali in dostojanstveno živeli, ugotavlja Ćetkovićeva. V Mariboru so na primer trgovski centri na obrobju mesta, javni prevoz pa ni tako organiziran, da bi lahko šli tudi v te centre po nakupih. Takšna in podobna vprašanja lahko lokalni skupnosti in mestni oblasti pomaga reševati svet starejših, je prepričana.

Jelka Kolmanič, predsednica mestnega odbora Desusa, ki v mariborskem mestnem svetu večkrat daje pobude, povezane s starejšimi, meni, da Slovenija, ki postaja dolgoživa družba, ni dovolj aktivna pri reševanju perečih problemov starejših. Že več let se trudijo, da bi v občini Maribor ustanovili urad za starejše ali za medgeneracijsko sodelovanje, pa ga še ni, zato se pridružujejo pobudi o ustanovitvi sveta starejših.

Reorganizacija občinske uprave, ki je to predvidevala, je ostala v predalu. Ker bi v domovih za starejše takoj potrebovalo posteljo 11.000 ljudi, ugotavlja, da manjka vmesna faza negovalne bolnišnice. V domove namreč iz prenatrpanih bolnišnic odhajajo pacienti, za katere svojci ne morejo skrbeti doma, saj so mlajši v službi, za pomoč na domu pa je dolga čakalna doba. Toda domovi starejših bi po njenem morali biti namenjeni predvsem temu, da lahko starejši jesen življenja, ki je lahko zelo bogata, preživljajo družabno, aktivno in da nimajo občutka osamljenosti.

 

Kot je dejala Kolmaničeva, so prišli na idejo, da bi skupaj z občino, UKC Maribor in ob podpori državnozborskih poslancev iz Štajerske tudi na mariborskem območju ustanovili negovalno bolnišnico. Predlagali so, da bi jo uredili v prostorih dislociranega oddelka za pljučne bolezni na Slivniškem Pohorju, ki se že seli v UKC. Povratne informacije o tem predlogu še niso dobili, vendar bodo vztrajali še naprej, pravi Kolmaničeva.

Vse manj delovno aktivnih

Tomaž Kšela, upokojeni novinar in predstavnik SUS za odnose z javnostmi, je opozoril, da se populacija zelo stara, prihaja val starejših, na katerega pa nismo pripravljeni. V začetku tega leta je bilo na primer v Sloveniji 155.000 ljudi, starih od 65 do 70 let, in 124.000, starih od 20 do 25 let, kar pomeni za 31.000 manj od tistih, ki se umikajo iz aktivne delovne dobe. V Mariboru so ta razmerja še slabša, 12.400 jih je starih od 56 do 73 let, samo 4850 pa od 13 do 21 let. To pomeni več kot sedem tisoč oziroma skoraj dve tretjini manj delovno aktivnih, kar vzbuja skrb. Zato je še toliko bolj pomembno povezovanje in reševanje problematike starajoče se družbe.

Vodja društva Toti DCA Maribor Marjan Holc je povedal, da se v dnevnem centru srečujejo s številnimi problemi starejših, ki jim zaupajo svoje težave. V šestih letih so imeli približno 850 uporabnikov, trenutno jih na dveh lokacijah aktivno obiskuje kakšnih 400. Več kot toliko jih je na seznamu čakajočih, ki bi se radi vključili v oblike druženja, različne tečaje in delavnice, ki jih vodi 46 prostovoljcev. Programi so brezplačni, zato se lahko vključijo tudi upokojenci z majhno pokojnino. Kot ugotavlja Holc, je pomembno, da imajo tudi mlajši upokojenci možnost takojšnjega sodelovanja v različnih dejavnostih, saj upokojitev v življenje prinese korenite spremembe. Meni, da je tovrstne ponudbe premalo.

Verbalni napadi in ekonomsko izkoriščanje

Edi Sever, predsednik Zgornjepodravske pokrajinske zveze društev upokojencev, ki pokriva 29 občin, 64 upokojenskih društev in ima 24.000 članov, je opozoril, da med izvajanjem odličnega in nagrajenega projekta Starejši za starejše, ki poteka v okviru Zdusa, na podeželju opažajo več problemov starejših. Pomagajo jim uveljavljati pomoč v postopkih pri centru za socialno delo in drugih ustanovah. Na terenu se med drugim srečujejo z verbalnimi napadi otrok na starejše in ekonomskim izkoriščanjem.

Prof. dr. Peter Glavič, ki deluje v centru za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje, ki se zavzema za dejavno in zdravo staranje, je poudaril, da je Slovenija med 28 članicami EU na 11. mestu po tveganju za revščino in socialno izključevanje. Po evropskem indeksu dejavnega staranja je na 23. mestu, med Bolgarijo in Romunijo, zadnje leto je padla za dve mesti. Vodilne so skandinavske države, Estonija in Češka sta na primer na 10. in 11. mestu. Slovenija je še najboljša pri kazalniku neodvisno in varno življenje, najslabša pa pri zaposlovanju, saj prezgodaj odhajamo v pokoj.