Postali bodo glasniki razvoja starejših zaposlenih

Ljubljana – Glede na demografske trende, ki predvidevajo staranje prebivalstva in nižanje rodnosti, v podjetjih postaja vse bolj pomembno upravljanje starejših zaposlenih. Skrb vzbuja podatek, da je pri nas število zaposlenih, starejših od 55 let, v primerjavi z drugimi evropskimi državami podpovprečno. Zato je izrednega pomena spodbujanje starejših, da čim dlje ostanejo delovno aktivni.



Dejstvo je, da se evropsko prebivalstvo stara. Delež starejših raste hitreje kot mlajše starostne skupine. Po napovedih bo do leta 2080 skoraj dvakrat toliko ljudi, starih nad 65 let, kot jih je danes, in predstavljali bodo tretjino evropske populacije. To pa pomeni, da se stara tudi delovna sila. Na trg dela prihaja manj mladih ljudi, delež starejših na delovnem mestu, starih od 55 do 64 let, pa narašča.

V Sloveniji pozen vstop in hiter izstop

Za našo državo sta v primerjavi z drugimi članicami EU značilna zelo pozen vstop na trg dela in hiter izstop. Leta 2014 je stopnja delovne aktivnosti pri starejših v dvanajsterici članic presegala 50 odstotkov, najvišja je bila na Švedskem (74 odstotkov); v Sloveniji je bila 35,4 odstotka, kar je druga najnižja stopnja med vsemi članicami EU, zato zahteva ustrezno ukrepanje.



V preteklih letih je več držav dvignilo upokojitveno starost in zdaj iščejo načine, kako bi ljudem pomagali, da bi čim dlje delali. Vedno več ljudi bo moralo delati do poznih let, zato je ohranjanje zdravja na delovnem mestu pomembno bolj kot kdaj prej. Del procesa staranja so spremembe funkcionalnih zmožnosti, kot so zmanjšana mišična moč ter spremembe vida in sluha, ki lahko vplivajo na delo. Morda so potrebne tudi prilagoditve delovnega mesta. Podjetja in druge organizacije se morajo zato bolj posvetiti vprašanjem, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu. Najbolje je, da delavce vključijo v postopek ocene tveganja ter odločitve o izboljšavah in potrebnih prilagoditvah.

Ozaveščanje z brezplačnimi delavnicami

Starejši zaposleni imajo veliko prednosti, kot so izkušnje in znanje, ki se jih ne da naučiti ali nadomestiti, so usposobljeni, zvesti in imajo široko mrežo poznanstev, ugotavljajo na javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu. Da bi pomagali delodajalcem in vsem, ki se ukvarjajo z razvojem kadrov, med marcem in majem v Ljubljani, na Dunajski cesti 20, organizirajo spomladanski cikel šestih brezplačnih delavnic Zavzeti ASI.




Delavnice, ki jih sofinancirata ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter evropski socialni sklad, so namenjene vsem, ki se ukvarjajo z razvojem kadrov v podjetjih in drugih organizacijah, še posebno direktorjem, vodjem kadrovskih služb in kadrovskim direktorjem, kadrovikom in kadrovskim specialistom. Prijave prejemajo do vključno 5. marca, zaradi narave delavnic bodo sprejeli največ 32 udeležencev. Poleg obvezne prijave je treba napisati tudi motivacijsko pismo.

Kako prilagoditi delo starejšim

Organizatorji obljubljajo inovativne didaktične pristope, seznanjanje s primeri dobre prakse, pridobljeno znanje pa bodo lahko prenesli v delovanje svojih podjetij in tako poskrbeli, da starejši zaposleni postanejo njihov pomembni člen. Ob koncu delavnic bodo udeleženci na posebni prireditvi prejeli tudi potrdilo in postali glasniki razvoja starejših zaposlenih. Za priznanje je potrebna vsaj 75-odstotna navzočnost.



Delavnice bodo potekale enkrat na teden, med 9. uro in 14.30. Vsaka delavnica poleg teoretičnega vsebuje še praktični del, udeleženci pa bodo, da bi svoje znanje poglobili in utrdili, v okviru vsake pripravili tudi krajši prispevek oziroma nalogo. Na prvi delavnici, 25. marca, bodo govorili o zakonodaji, pravnih in sistemskih vidikih, povezanih s starejšimi zaposlenimi. Med drugim bodo na praktičnih primerih spoznavali, kako lahko v podjetju prilagodijo delo starejšim zaposlenim in zanje vpeljejo ukrepe, ki bodo skladni z zakonodajo.



Na drugi delavnici, 1. aprila, bodo v ospredju promocija, odnos, zaznave in starejši zaposleni. Med drugim bodo spoznali razvojno-psihološke zakonitosti staranja posameznika in družbenoekonomske posledice v družbi. Sodelovali bodo tudi pri oblikovanju predlogov ukrepov za krepitev pozitivne miselnosti, povezane s staranjem v delovni organizaciji. Glavna tema tretje delavnice, ki bo 8. aprila, bo zdravje, delovno okolje in starejši zaposleni. Spoznali bodo načine, kako ohranjati delazmožnost in dobro počutje zaposlenih skozi celotno trajanje njihove delovne dobe, pa tudi metode za vzpostavljanje dobrih odnosov med mlajšimi in starejšimi zaposlenimi.

Dan navdihujočih dobrih praks

Na četrti delavnici, 22. aprila, bo govor o strokovnem in osebnem razvoju starejših zaposlenih, predvsem, zakaj je upravljanje starosti v podjetjih potrebno in koristno. Pa tudi o prilagojenih oblikah dela in delovnega časa, medgeneracijskem povezovanju ter načinih vključenosti in motiviranja. Na peti delavnici, 6. maja, bo dan navdihujočih dobrih praks, na katerem bodo udeleženci govorili o izzivih, s katerimi se srečujejo pri razvoju novih praks na področju starejših zaposlenih, in se učili od tistih, ki so naleteli na podobne izzive.

Na šesti delavnici, 13. maja, pa bodo glavna tema spremembe in prenos naučenega v prakso. Med drugim se bodo seznanjali z različnim odnosom starejših zaposlenih do sprememb ter možnimi pastmi pri vpeljevanju sprememb za starejše ter spoznavali metode za vodenje sprememb pri starejših zaposlenih.