Kanal C0 – vse je v redu pa ni v redu

Že ves čas beremo in poslušamo različne izjave ministrstva za okolje in prostor (MOP), da ima investitor pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo kanala C0 s fekalijami (skupaj s strupenimi bakterijami in virusi, ki se jih zlepa ne da spraviti iz vodonosnika, ko bi enkrat zašli vanj) čez polje najboljše pitne vode na svetu. Inšpekcije da so ugotovile, da so papirji v redu, skratka vse je v redu.

Polaganje kanala pa stoji, torej nekaj ni v redu. Namreč izvajalec se ne more izkazati niti s papirji niti s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, na podlagi katerega bi lahko razkopaval njive zasebnih lastnikov. Teh njiv namreč ni v gradbenem dovoljenju. Izvajalec pa brez razkopavanja teh njiv ne more polagati kanala.

Tako preprosto je to. Za to preprosto ugotovitev je treba samo pozorno brati veljavno gradbeno dovoljenje, še malo pogledati v kataster in zemljiško knjigo, se prepričati o geodetskih merjenjih na terenu in ugotavljati, ali so v gradbenem dovoljenju navedeni služnosti, najemi njiv ali odkupi, s čimer investitor dobi pravico graditi. Če nič od tega v gradbenem dovoljenju ni, ne sme graditi. In tega res ni. In tako ne drži, da izdano gradbeno dovoljenje zadostuje za polaganje kanala C0.



Ampak za to manj zahtevno opravilo oziroma ugotovitev so zadolžene inšpekcije – gradbena, okoljska, geodetska in še kakšna, ki pa, tako je videti, tega ne smejo ugotoviti. Tega ne sme ugotoviti niti ministrstvo za okolje in prostor. Zakaj ne sme, ne izvemo iz množice člankov o kanalu C0 in iz izjav ministrstva. Ampak zakaj noben novinar tega ne vpraša? Ali tudi ne sme? Naj gre na teren in tam vpraša o tem lastnike, če sme. Če pa bi novinar naredil še korak dlje in pozorno prebral strokovna mnenja v teh medijih, pa bi lahko ugotovil, da je prenosni kanal C0 povsem nepotreben konstrukt.

Tako Medvode kot Vodice bi se lahko čistile lokalno. Dandanašnji se ne vleče kanalizacij kilometre daleč. Osnovno pravilo tudi je, da se starih zamisli ne vleče v današnji čas, vsaj ne brez strogih presoj, ki pa jih v tem primeru ni bilo, kar je ugotovila revizija ministrstva. Danes se je odnos do pitne vode zaostril, pravica do nje je zapisana celo v ustavi, ta rezervoar pitne vode za Ljubljano pa spada tudi v kritično infrastrukturo, ki jo je treba obvezno, po zakonu, še posebej skrbno varovati in zmanjševati tveganja za onesnaženje pitne vode, ne pa tveganj povečevati, kar prinaša kanal C0.