Na koga meri poziv »smrt janšizmu«

Odgovarjam na prispevek z naslovom Na koga meri poziv »smrt janšizmu« (Delo, 7. julija, stran 7) Franca Planinca iz Velenja.

Kot ima avtor F. P. pravico izraziti svoje prepričanje, ima enako pravico povedati svoje mnenje tudi predsednik vlade Janez Janša. Še več: Janša je bil izzvan (ne samo tokrat) in se je dovoljeno in pričakovano odzval.

Beseda janšizem je izpeljanka priimka Janša in vsak v sebi dobro ve današnji pomen te besede. Beseda je dovolj aktualna in je ni mogoče zgrešiti. Le posamezni »grajski norčki« se delajo nevedne in zadevo načrtno problematizirajo. Lahko jo vidimo tudi kot klasično provokacijo. Nekateri so mojstri zavajanja in pravijo, da gre za vsesplošno politično usmeritev in ne za posamezno osebo. Na primer, komunizem je splošni pogled za katero koli gibanje ali usmeritev, pri titoizmu, stalinizmu, hitlerizmu … pa gre za določene posameznike, predstavnike tega gibanja oziroma usmeritve. Ko gre za splošno ideologijo je dobro uporabljati splošne pojme (komunizem), za opredelitev posameznika pa je potrebna izpeljanka priimka ali imena (stalinizem).

Pomembno je tudi, v katerem kontekstu izrekajo ali pišejo besedo janšizem. To najbolj ve tisti, ki se čuti prizadetega, ki zna sklepati in povezati še vrsto drugih podobnih vzorcev z enakimi grožnjami. Torej beseda janšizem v tem primeru ne predstavlja nikakršne gospodarske, družbene ali politične ureditve, temveč konkretno osebo – Janeza Janšo. Le v tem smislu je razumniku omogočeno razumeti besedo janšizem. In če tej označbi dodamo še besedo smrt, je zadeva toliko bolj jasna in nedvoumna.

Če je Janša v trenutnem stanju poslal glavnemu tožilcu Dragu Šketi protestno pismo, je storil prav. Zato ni nobene potrebe, da bi moral Janez Janša državljanom pojasnjevati, kaj pomeni janšizem. Janševi nasprotniki so izbrali to besedo v upanju, da bo imela enako rušilno moč kot preostali sovražni govori iz ust somišljenikov prejšnjega režima. Kdo je bolj brcnil v meglo (besedišče Franca Planinca), naj presodijo bralci sami.