Odstreli so bili v nasprotju z lovsko etiko

Slovenska lovska organizacija je bila ustanovljena leta 1907. Njen prvi predsednik je bil Ivan Hribar, ki je bil med najuglednejšimi osebnostmi tistega časa, med drugim je bil tudi župan mesta Ljubljana. Sedaj ima Lovska zveza Slovenije več kot 20.000 članov in status naravovarstvene organizacije, je članica združenja evropskih lovskih organizacij ter članica Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi. V založbi Zlatorogova knjižnica je bilo za vse člane natisnjenih že 37 knjig s področja lovstva in varstva narave.

Slovenska lovska organizacija je bila prva na svetu, ki je že leta 1998 sprejela in uveljavila Etični kodeks slovenskih lovcev, ki obvezuje vse člane s slavnostno zaprisego, da spoštujejo etične odnose med seboj in do države, do narave in okolja, do divjadi, lovskih psov in do strokovne in splošne javnosti. Kršitve tega kodeksa obravnava Odbor etičnega kodeksa, ki mora svoje odločitve predstavljati javnosti.

V zadnjih dveh desetletjih so se razmere v naši družbi spreminjale tudi v odnosu do narave pod vplivom neoliberalizma in s tem tudi zahteve po maksimalnih donosih, kar močno vpliva tudi na lovstvo. Stopnjevali so se redukcijski odstreli parkljaste divjadi, zato velike zveri nimajo več divjadi za svojo prehrano, kar zveri sili, da napadajo drobnico in druge domače živali. Število divjadi in velikih zveri za letne plane odstrela določajo politiki pod pritiski kmetijskega lobija, lovske organizacije o tem več ne odločajo, zato so samo še izvajalci odstrela. Ni znano, da bi vodstvo Lovske zveze Slovenije ali strokovno-znanstveni svet pri tej organizaciji kdaj nastopil s strokovnimi argumenti proti nerazumnim redukcijskim odstrelom, čeprav so v tem svetu raziskovalci in profesorji z biotehniške fakultete in inštituta Erico.



Lovišča s posebnim namenom (prejšnja gojitvena lovišča) na Notranjskem in Kočevskem so v osrednjem območju za varstvo velikih zveri. Ta lovišča so bila že leta 1995 določena za varstvo narave v rangu regijskih parkov, vendar to še vedno ni uresničeno. To območje se preko rek Kolpe in Čabranke navezuje na Gorski kotar in po Dinaridih do osrednje Bosne, kar je prava genska zakladnica v evropskem in širšem merilu, zato so se v tem obsežnem in redko poseljenem območju tudi ohranile velike zveri. Pri nas na teh območjih za varstvo velikih zveri kmetijska oblast pospešuje rejo drobnice, vendar brez obveznega varovanja s pastirji, ograjami in psi, pač pa zahteva samo redukcijske odstrele divjadi in velikih zveri.

S spornim interventnim zakonom v letu 2019 je bilo določenih za odstrel 175 medvedov in 11 volkov. Večji del te kvote so lovci že odstrelili, ko je ustavno sodišče z veliko zamudo šele 6. aprila 2020 razveljavilo interventni zakon. Novela tega zakona, ki bi morala biti uveljavljena letos, pa je predvidevala celo odstrel 220 medvedov od maja do konca aprila prihodnjega leta in 30 volkov do konca januarja. Pravno-informacijski center nevladnih organizacij in Društvo za ohranjanje naravne dediščine sta vložila pobudo za presojo ustavnosti interventnega zakona o odstrelu medvedov in volkov. Ustavno sodišče je intervencijski zakon razveljavilo, ker krši načelo delitve oblasti. Lovska zveza Slovenije, ki je najštevilčnejša nevladna organizacija s statusom naravovarstvene organizacije v naši državi, se ob tem ni niti oglasila, pač pa je ubogljivo streljala strogo zavarovane velike zveri. Odbor etičnega kodeksa ob tem ni obravnaval nobenih kršitev, niti v primerih, ko so bile podane prijave z utemeljitvami in za odgovorne lovce.

Redukcijski odstreli divjadi in odstrel velikih zveri so bili v nasprotju z določbami etičnega kodeksa slovenskih lovcev. Odstrel medvedov po intervencijskem zakonu so lovci izvajali skozi vse leto, celo v poletnih mesecih, kar ni bilo dopustno nikoli v zadnjih dveh stoletjih, niti v času fevdalnih vladarjev!