»Razumemo skrbi kmetov, a izredni odstrel ne bo rešil njihovih težav«

V Ljubljani so konec aprila protestirali kmetje, češ da država ne zaščiti njihove živine pred napadi zveri, danes so se na shodu proti odstrelu zveri zbrali aktivisti za pravice živali.

Shod so organizirali pred ministrstvom za okolje in prostor, kjer so uprizorili poboj zveri.

Aktivisti pravijo, da razumejo skrbi kmetov, toda obenem so prepričani, da izredni odstrel zveri ne bo rešil njihovih težav. Trdijo celo, da se bo z odstrelom zveri povečalo število srnjadi, ki bo začela zahajati na polja, kar bo znova škodovalo kmetom.




 

»Pobijanje zveri mora postati preteklost«

Zahtevajo postopno prenehanje odstrela medveda in volka, saj se z njima da sobivati. »Pobijanje zveri mora postati preteklost,« je poudarila vodja shoda Jagoda Tkalec in spomnila na ukrepe, ki so na voljo kmetom.

Med kratkoročnimi ukrepi, ki so kmetom na voljo, je Tkalčeva naštela postavitev električnih ograj na območjih, ki so najbolj prizadeti z ekonomskega vidika, električne preproge za odvračanje medvedov okoli čebelnjakov in izobraževanje ljudi o tem, kako ukrepati v primerih srečanja z zvermi in v primerih škode.

Uporabljati bi bilo treba medvedu varne kompostnike in prenehati odlagati klavniške in druge zverem užitne odpadke v naravo in okoli naselij, je dejala.

»To so kratkoročne rešitve. Če želimo dolgoročno bivanje z živalmi, ki bo hkrati trajnostno za vse, je pomembno, da začnemo umikati človeško roko iz narave, kjer nima kaj iskati. Logično je postopno prenehanje odstrela v celoti, saj študije kažejo na to, da se ekosistem sam regulira, da zveri regulira populacija rastlinojede divjadi in rastlinojede divjadi populacija zveri ter da se porast obeh populacij konča pri mejni nosilnosti okolja. Živali namreč nikoli ne more biti več, kot jih lahko ekosistem prenese,« je povedala in ocenila, da je treba ukrepe, ki so že na voljo, dopolniti.


 

Medvedu tretjino hrane, ki jo poje, dajo lovci

Med ukrepi, ki ne veljajo in bi jih bilo smiselno izvajati, je naštela postopno zmanjševanje odstrela divjih parkljastih živali do ukinitve odstrela, saj so glavna prehrana zveri. Prenehati bi bilo treba tudi hraniti medveda, populacija te zveri se je namreč po njenih navedbah povečala, ker medvedu tretjino hrane, ki jo poje, dajo lovci.

Prenehati pa bi morali tudi dajati odškodnine tistim, ki so zavrnili subvencionirane rešitve, vključno s pastirskim psom. Hkrati bi se moralo prenehati prelagati krivdo na lovske družine, ki so odgovorne za pokrivanje škod lovnih živali.

»Če želimo manj vmešavanja v ekosistem, moramo postopoma umikati obdelovalne površine z življenjskega prostora divjih živali,« je povedala Tkalčeva in dodala, da se to lahko doseže s prehajanjem na rastlinsko prehrano in opuščanjem živinoreje.

Medved je po njenih pojasnilih inteligenten in je začel človekovo prisotnost povezovati z lahkim virom hrane. »Ne govorim o človeku samem, ki ni vir medvedove hrane, pač o njegovi živini, katere zaščita se v desetih letih, ko se je populacija medveda povečala, ni nič spremenila,« je dejala.


 

»Strah, da bo medved napadel človeka, je popolnoma iracionalen«

»Strah, da bo medved napadel človeka, je popolnoma iracionalen, saj si medved po vaseh le išče sadje iz komposta in mrhovino iz klavniških odpadkov,« je poudarila.

Po njenih navedbah raziskave kažejo, da več odstrela le spodbuja negativno mnenje o volku in medvedu, saj se ljudje sčasoma navadijo, da ju ne srečujejo v vsakdanjem življenju, in začnejo misliti, da je neprisotnost zveri v gozdu normalna.

»Ko se zver pojavi, nastane preplah. Nato nenadoma pozabimo, kako ravnati. Pozabimo, da se medved in volk raje odmakneta od nas. Pozabili smo, da nismo hrana in da smo mi tisti, ki vdiramo v njihov prostor. In kaj se zgodi, ko pozabimo? Na smrt obsodimo nič hudega slutečo neznano veliko prikazen, ki naj bi nam delala ekonomsko škodo in nas strašila. Kako more napadati ovce. Kako more vdirati v naše vabeče pašnike, ki držijo živali na enem mestu v skupini. Kako more uničevati čebelnjake in vdirati v kleti,« je povedala in se vprašala: »Ali nas ni narava naučila, da vsakič, ko posežemo vanjo, plačamo dvojne obresti sami?«


 

Korakanje ob 'padlih medvedih'

Pred ministrstvom, ki sicer bedi nad populacijo zveri, se je zbralo okoli 20 aktivistov, ki so uprizorili tudi lovski pohod. Med korakanjem ob 'padlih medvedih', ti so bili plišasti, so predvajali zvočni posnetek lova: živali se bojijo in bežijo, lovci streljajo, živali se razkropijo in se ranjene razbežijo, medved od strahu napade, ker vidi, da nima druge rešitve.

Na 'pravice živali' so opozorili tudi s transparenti, na katerih so se zvrstili napisi »Pravo sobivanje ne vključuje izkoriščanja. Stop specizmu!«, »Ljudje pa lahko pobijajo ovce?! Stop specizmu!«, »Kdo vas straši? Ima tisti od tega dobiček?«, »Ustrezna zaščita domačih živali, NE pobijanje zveri! Vsaka žival ima pravico živeti!« in »Zaščita z električnimi ograjami in ovčarskimi psi, ne pa umor.«

»Pozabljamo, da medved in volk nista hudobna, da njuna interesa nista uničiti in škodovati, temveč preživeti. Človek, ta pa je hudoben in grabežljiv,« je dejala Tkalčeva in pri tem postregla s podatkom, ki so ga dobili, da odstrel zaščitenih živali za lovske družine predstavlja zaslužek.

Kot je še pojasnila vodja shoda, so se civilne iniciative že večkrat obrnile na ministrstvo, ki pa zanje menda nima posluha.