Gibanje za javno in neodvisno RTV SLO je tudi v zadnjih letih aktivno spremljalo delovanje in položaj RTV SLO v naši državi. Tudi v tem času so se pojavili poskusi, da bi se javno radiotelevizijo podrejalo, »uravnoteževalo« ali celo utišalo, vendar so ti poskusi naleteli na dovolj razuma tako pri kritični javnosti kot tudi organih upravljanja RTV SLO, ki so dostojno zaščitili delovanje in poslanstvo RTV SLO. Osrednja medijska hiša je v tem času v glavnem uspela zadržati svojo nepristranskost in evropsko naravnanost, svojo delovanje v interesu javnosti, ob tem pa je ohranjala kritično distanco do vseh treh vej oblasti, ki jih v imenu javnosti navsezadnje tudi deloma nadzoruje.
Marjan Kralj - King: »Zaskrbljeni smo, ker so se že zgodili prvi koraki v prevzemanju popolnega nadzora nad delovanjem javne radiotelevizije, v obliki hitropotezne razrešitve treh članov nadzornega odbora in njihove zamenjave z oblasti ustreznimi kadri, ki ga je vlada opravila 15. aprila.« Foto Jože Suhadolnik
RTV SLO je sledila demokratičnim načelom in bila v letnih poročilih pristojnih EU organov (EBU, SE) v zlati sredini kakovosti. Seveda tudi delovanje RTV SLO ni brezhibno in veliko kritike javnosti do njenega delovanja (predvsem pa rezultatov dela) je upravičenih. Pa vendar je – gledano v celoti – rezultat delovanja RTV SLO tudi v luči težjih pogojev delovanja v sodobni medijski krajini vendarle dostojen. Predvsem je bilo poskrbljeno, da je RTV SLO skrbela za raznolikost vsebin in žanrov in da svoje vsebine širi ljudem v razumljivi obliki, brez senzacionalizma, in da pri svojem delu poskuša biti objektivna in čim manj obremenjena z ideologijami. RTV SLO še vedno služi vsem ciljnim publikam, kar je tudi temelj, na katerem stoji in pade javni in neodvisni medij.
Zamenjava vlade in njeni ukrepi v času zaostrenih družbenih razmer pa ponovno odpirajo skrbi, ki niso nič manjše od tistih iz leta 2005, ko je bil sprejet sedanji zakon o RTV SLO, na vodilna mesta javnega servisa pa se je imenovalo povsem nekompetentno in ideologizirano vodstvo. Škodo, ki so jo zakrivili udeleženci prevzema RTV SLO, se v delovanju RTV SLO pozna tudi še danes. Apetiti in pritiski vsakokratne politične oblasti ter togost, ki izhaja iz dejstva, da je bila hiša porinjena v javni sektor, že dolgo ovirajo ali celo onemogočajo sledenje in prilagajanje sodobnim produkcijskim in medijskim procesom, a je vseeno mogoče reči, da je uspelo RTV SLO v zadnjih letih vnovič dvigniti kakovost vsebin in si v veliki meri povrniti zaupanje javnosti, kar je ključnega pomena. Navsezadnje je ravnokar opravljena raziskava podjetja Valicon pokazala, da se v kriznih časih ljudje zanašajo prav na javni medijski servis, medtem ko so vsi drugi mediji deležni bistveno manjše stopnje zaupanja.
Zaskrbljeni smo, ker so se že zgodili prvi koraki v prevzemanju popolnega nadzora nad delovanjem javne radiotelevizije, v obliki hitropotezne razrešitve treh članov nadzornega odbora in njihove zamenjave z oblasti ustreznimi kadri, ki ga je vlada opravila 15. aprila. Menimo, da je cilj tega doseči, da bo lahko le ena stranka vladne koalicije zamenjala sedanje vodstvo RTV SLO in imenovala sebi uslužen kader. S tem se na novo obuja politizacija RTV SLO, ki se ga je nacionalni mediji uspel otresti šele pred kratkim, saj je trenutni generalni direktor sploh prvi generalni direktor v zgodovini RTV SLO, ki ga ni nastavila politika.
Pred vrati je glasovanje oziroma izbor osmih (8) članov Programskega Sveta RTV SLO iz vrst civilne družbe, ki je ključno za bodočo upravljavsko in vsebinsko usmerjenost javnega zavoda RTV SLO, predvsem pa za njegovo neodvisnost. Programski svet namreč predstavlja pomembno varovalko, ki onemogoča, da bi nadzorni svet lahko neposredno in sam menjal vodstvo na RTV SLO, brez temeljitega in strokovnega premisleka. Programski svet naj bi namreč večinsko sestavljali ugledni intelektualci, kulturniki, medijski izobraženci oziroma poznavalci in ne le politično ter ideološko opredeljeni posamezniki. Ta »večinskost« je žal krhka in vedno znova odvisna od kompetentnosti in integritete posameznikov, ki mora prevladati nad brezvsebinsko strankarsko disciplino.
Prednost ali slabost Slovenije je, da se večinoma poznamo. Pogled na predlagane kandidate vliva upanje na eni ter strah na drugi strani: na listi so uveljavljeni in razumni posamezniki, veliko pa je ideoloških in strankarskih vojščakov, ki imajo po našem mnenju le en cilj – skozi zamenjavo trenutnega vodstva RTV SLO prevzeti popoln nadzor nad delovanjem RTV SLO! Glede na tviteraško obsedenost in povsem neprikrito sovražnost, ki jo trenutna oblast – še posebej pa predsednik vlade – gojijo do javne radio-televizije in njene demokratične vloge, se naše skrbi zdijo več kot upravičene, zato z zaskrbljenostjo zremo v prihodnost.
Posebnost delovanja te vlade v prvem mesecu je namreč, da se koalicijski sestavi navkljub glas drugih strank v njej sploh ne sliši. Občutimo zgolj in samo narek najmočnejše stranke – navkljub zaklinjanju ostalih, kako budno pazijo na demokratičnost in na svobodo medijev! Zato ne preseneča »depeša, ki ni depeša«, ki jo je enostransko in brez vedenja drugih partnerjev v vladi nek organ vlade RS poslal Svetu Evrope. Dogodki v tednu po pojavu tega dokumenta pa so tudi pokazali vso mizerijo ter aroganco delovanja koalicije, ter nakazali, da bo vlada še ojačila nadaljnje postopke, s katerimi želi podjarmiti RTV SLO.
Če se izrazimo bolj slikovito, je vrag vzel šalo. To je zadnji čas, da se kritična medijska javnost zbudi! Zato se v imenu Gibanja za javno in neodvisno RTV SLO obračamo na tisto javnost, ki ni zaslepljena z posameznimi ideologijami, temveč razume vlogo in pomen javne radiotelevizije, kot enega od garantov za demokratično obveščenost in diskurz javnosti.
Še posebej pa se obračamo na vas, poslance tega sklica parlamenta, da resno premislite, ali želite nacionalni mediji dati v upravljanje strokovni javnosti ali jastrebom, ki delujejo v interesu zgolj ene ideologije. Poleg njih želimo nagovoriti tudi vsa civilna združenja in društva in vse nevladne organizacije z zgolj enim vprašanjem: Kakšen medijski prostor si želite? Takšen, ki bo podrejen zgolj eni stranki, z vso ideološko navlako, ali pluralen, z vsemi slabostmi in prednostmi demokratičnega podajanja različnih pogledov v iskanju skupnih konsenzov?