O marionetah in neodvisnosti RTV Slovenija

Ljubljana – Po tem, ko je vlada prejšnji teden že zamenjala tri nadzornike od štirih, ki jih imenuje vlada, bo morda sledila še razrešitev dveh od petih, ki jih imenuje državni zbor. Opozicijske stranke so strankam SDS, SMC, NSi in Desus oporekale in poudarjale, da gre nezakonito potezo, ki javno radiotelevizijo, kjer devet od enajstih nadzornikov in 21 od 29 programskih svetnikov imenuje politika, še oddaljuje od neodvisnosti. Zahtevali so oceno zakonodajno-pravne službe in zato bi – najverjetneje s pomočjo ene od koalicijskih partneric – odločanje preložili na eno od naslednjih sej.

»Neodvisnost se še zniža, če lahko vsakokratna politika razreši nadzornika. To potem niso več predstavniki, ki imajo štiriletni mandat, ampak marionete vsakokratne politične opcije,« je povedal vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović in tako kot poslanci SD, Levice in SAB vztrajal, da gre nezakonit sklep, saj je zamenjava po njihovem razumevanju zakona o RTV mogoča le v primeru odstopa ali nezdružljivosti funkcije nadzornika.

Koalicija je temu oporekala in se pri predlagani razrešitvi dveh nadzornikov – Danila Tomšiča in Boruta Žagarja – sklicevala na 26. člena zakona o RTV, ki govori o sorazmerni zastopanosti političnih strank v nadzornem svetu. »Ne gre za napad na uravnoteženost,« je odgovarjal vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec in zatrjeval, da bi kot največja koalicijska stranka morali imeti predstavnika v nadzornem svetu, drugi pa bi pripadel opoziciji. Preostali trije nadzorniki, ki sodijo v kvoto nadzornikov državnega zbora in so bili imenovani na predloge SMC, NSi in Desusa, pa bi ostali.
 

Kdo so novi nadzorniki?

So pa zato na mandatno-volilni komisiji v imenovanje državnemu zboru predlagali sedem novih programskih svetnikov, in sicer Alojza Bogataja, Nastio Flegar, Alenko Gotar, Roka Hodeja, Slavka Kmetiča, Janeza Štuheca in Andreja Prebila. Med njimi ima večina oziroma je imela tesne povezave s koalicijskimi strankami. Za enega člana programskega sveta – ta odloča o imenovanju in razrešitvi direktorjev RTV –, ki ga niso izvolili, saj ni dobil večine, pa bodo izvedli nov javni poziv. »Danes nismo priča ničemer drugemu kot podrejanju javne radiotelevizije tako na programskem kot nadzornem svet,« je oporekal Luka Mesec, koordinator Levice, in dejal, da so za to, da se politika iz javne radiotelevizije umakne.

Zato pa bi se morala prav politika poenotiti o spremembi zakona o RTV, s katerim pa je vsaka vlada doslej odlašala. Prejšnja vlada je znotraj tega napovedovala tudi spremembo zastarelega sistema financiranja RTV Slovenija, ki se v teh dneh zaradi izpada prihodkov sooča s finančnimi težavami. Ali in kako bo v to jabolko zagrizlo ministrstvo pod vodstvom Vaska Simonitija, še ni jasno, saj nam včeraj niso odgovorili.

Se pa predvsem iz SDS večkrat pojavljajo pozivi k neplačevanju prispevka RTV Slovenija oziroma celo pozivi k ukinitvi prispevka. Menda se v teh dneh znotraj koalicije pojavlja celo ideja o znižanju prispevka. V SDS včeraj na naša vprašanja niso odgovorili, v NSi se zavzemajo za optimizacijo RTV Slovenija, v Desusu pa glede dviga, nižanja ali ukinitve RTV prispevka še niso opredeljeni. Pred kakršnimikoli spremembami se jim zdi nujno opraviti temeljito razpravo. So pa zato iz SMC sporočili, da ne razmišljajo o tem, da bi se morala RTV financirati na drugačen način in ne podpirajo predlogov o ukinitvi RTV prispevka, saj je vprašanje financiranja povezano z avtonomijo in neodvisnostjo RTV.