Rešimo njive, da ne bomo lačni

K temu protestnemu pisanju so me spodbudili zadnji dogodki in podatki.

Objavljeno
30. maj 2020 05.00
Posodobljeno
30. maj 2020 05.00
Kmetov, ki se borijo za svojo prvovrstno zemljo, katere v Sloveniji za našo preskrbo vedno bolj primanjkuje, žal nihče ne posluša. Jure Eržen/delo
Marjana Šetina Kladnik, dipl. psih., Novo mesto
Marjana Šetina Kladnik, dipl. psih., Novo mesto
Iz dneva v dan se vse bolj kaže, da moramo vsi skupaj resneje poskrbeti za prehrano. To velja za vse prebivalstvo na planetu. Slovenija pa je s svojo nespametno in kratkovidno politiko to še izrazito poslabšala. Lahkomiselno zazidavamo prvorazredno zemljo, ki nam je že tako primanjkuje. Kratkoročni učinki premagujejo bolj pomembne dolgoročne. Iz dneva v dan poslušamo: »To je trenutno bolj pomembno.« Marsikatero trgovino, ki jih imamo že preveč, ceste ter posamezne obrate in stavbe bi z malo več truda lahko zgradili na degradirani zemlji.

Res so tudi v Mariboru potrebovali delovna mesta, vendar bi obrat, ki je že zaradi umazane tehnologije problematičen, lahko zgradili vsaj na degradiranem in ne na prvovrstnem zemljišču.

Žal ugovori vedno znova naletijo na gluha ušesa. Tako je 8. aprila 2020 v Sobotni prilogi g. Matjaž Hanžek, nekdanji predsednik komisije DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6, opozarjal, da »se dela na nesmiselni, celo kriminalni trasi tretje razvojne osi za Koroško nadaljujejo«. Pravi, da bodo zato, ker nekateri gradbeni mogotci želijo večje zaslužke, ker bi nekateri mladi politiki prišli v Ljubljano pet minut hitreje in Velenje želi avtocesto do vrat Teša in Gorenja, speljali cesto na Koroško preko najboljših njiv in hiš, vodnega zajetja ter prek Gore Oljke. In ne glede na to, da je trasa problematična tudi zaradi rudniških rovov.

Pravi, da bo to še hujše kriminalno dejanje, kot je bil Teš 6, nad katerim se vsi zgražamo. Kmetov, ki se borijo za svojo prvovrstno zemljo, katere v Sloveniji za našo preskrbo vedno bolj primanjkuje, žal nihče ne posluša. Ravno tako piše, »da je prepričan, da čeprav je poroštvo potrjeno, je še čas ponovnega premisleka tako problematične trase«.

K temu protestnemu pisanju so me spodbudili zadnji dogodki in podatki. Diplomirani agroinženir, ki dela v povezavi z Združenimi narodi, je v Sobotni prilogi Dela opozoril gospo Pivčevo, kmetijsko ministrico, da so nas v okviru držav Evropske unije uvrstili na zadnje mesto glede preskrbe s hrano. Po osamosvojitvi je prvi kmetijski minister res skrbel za to področje in bili smo skoraj povsem samooskrbni. Po tem času pa žal samo nazadujemo.

Ogromno zemlje smo pozidali in asfaltirali. Zdaj so mnoge te površine neizkoriščene oziroma propadajo. Še bolj skrb vzbujajoče je, da se namerava v Sloveniji zazidati oziroma trajno uničiti še velik del zemljišč (kot je tretja razvojna os in drugo). Vsi pa to uničevanje opravičujejo, češ da so takšni posegi nujni. Ne upoštevajo, da je to dolgoročno zelo škodljivo.

Kako bomo skrbeli za svojo prehrano, ki je v svetu vse bolj primanjkuje? Ne le, da se bo zelo dražila, ampak se je sploh ne bo dalo dobiti. Poglejte, kakšen problem je nastal pri oskrbi z maskami in respiratorji. Njihovo pomanjkanje v svetu do sedaj ni bilo izpostavljeno. Ob čedalje večjem pomanjkanju hrane lahko naravne ujme zaostrijo situacijo tako, da se hrane ne bo dalo dobiti.

Bojim se, da bo sedaj glede zemlje še slabše. Poleg države jo množično uničujejo občine. Prodajajo jo, da tako dobijo kapital. Mnogokrat za prevelike dolgove ali pa za druge »pomembne« zadeve. Do sedaj so – poleg splošne skrbi za naravo – na to opozarjale nevladne organizacije. Po novi zakonodaji pa večinoma tega ne bodo več mogle. Dolgoročno problematično preveliko uničevanje zemlje pa se žal že dogaja.

Minister Vizjak, zdaj je vaša naloga – poleg ministrstva za kmetijstvo –, da to uničevanje zemljišč ustavite. Ne prizadenite naših otrok in vnukov dolgoročno, saj je tako zemlja dolgotrajno uničena. Res, da je nujno ukrepati tudi drugače, z bolj celostno zasnovano kmetijsko politiko (samooskrbne povezave, rastlinjaki, koriščenje geotermalne energije in drugo), vendar ima zaščita zemljišč nujno prioriteto.

Minister Vizjak, ministrica Pivčeva oziroma vsa vlada: zadnji čas je, da poskrbite za zaščito kmetijskih zemljišč oziroma obdelovalne zemlje, da se naši otroci in vnuki ne bodo zaradi vas borili z lakoto.