Igor Bavčar, ki je v javnosti postal sinonim za slovenskega privatizacijskega tajkuna, od leta 2017 prestaja petletno zaporno kazen na Dobu, v zvezi s tem pa se je obrnil na evropsko sodišče. Aprila lani je bil na prvi stopnji obsojen že drugič. Koprsko okrožno sodišče mu je, upoštevajoč prvo obsodbo, naložilo skupno sedem let in pet mesecev zaporne kazni. Po zadnji sodbi je bil Istrabenz pod Bavčarjevim vodstvom oškodovan zaradi vstopa v terminsko pogodbo z delnicami Intereurope med Maksimo holdingom in Banko Celje. Tako se je Maksima holding, ki ga je Bavčar lastniško obvladoval, izognil izgubi; to pa je nato nosil Istrabenz.
Obramba trdi, da naklepa ni
Bavčar je na današnji seji senata koprskega višjega sodišča dejal, da je šlo za poslovni odnos med Istrabenzom in Banko Celje, pogodba pa se ni razlikovala od podobnih, ki so jih družbe sklepale v tistem času. V ozadju naj bi šlo za financiranje Istrabenza pri poskusa prevzema Petrola, ki se je pozneje sicer izjalovil. Bavčar je zagotovil, da Istrabenz zaradi tega posla ni bil v izgubi, sicer pa da podrobnosti same finančne operacije ni poznal, saj so se s tem ukvarjali v finančni diviziji, ki sta jo predstavljala Srečko Kenda in Nastja Sušinski (v preteklih pričevanjih sta odgovornost za ta posel oba zanikala in žogico vrnila Bavčarju). Bavčarjev odvetnik Aljoša Dežman je poudaril, da prvostopenjsko sodišče med drugim ni postavilo izvedenca finančne stroke ali zaslišalo bankirjev Banke Celje, ki bi posel lahko pojasnili, predvsem pa ni dokazalo, da je bil pri tem izkazan naklep.
»Šlo je za naročilo Istrabenza Maksimi holdingu, ki je bil v tem poslu nekakšen porok. Čeprav je po naslovu šlo za terminsko pogodbo, po vsebini to ni bila. Dejansko je šlo za predkupno pogodbo, s katero so želeli financirati Istrabenz,« je pojasnila Anka Kozamernik, odvetnica Miroslava Golubića, ki mu je prvostopenjsko sodišče prisodilo leto in osem mesecev zaporne kazni. Po njenih besedah je imel Maksima holding pod črto sam izgubo. Golubić pa naj ne bi imel nobenega interesa pomagati Bavčarju pri kaznivih dejanjih, saj so ga takrat kot predsednika uprave že odstavili.
Tožilstvo pričakuje potrditev obsodbe
»Vztrajamo pri zavrnitvi pritožb. Sodišče je v prvostopenjski sodbi v celoti sledilo obtožnici, tudi kazen se nam je zdela primerna. Pritožbe pa temeljijo na ponovitvi tistega, kar smo že slišali na prvi stopnji,« je menila višja državna tožilka Mateja Jadrič Zajec. Na vprašanje, zakaj tožilstvo vendarle ni upoštevalo celotnega obsega poslov med Istrabenzom in Banko Celje, kar naj bi po navedbah obrambe kazalo na prikrito kreditiranje, ne pa na terminske pogodbe, je Jadrič Zajčeva odgovorila, da so bile tovrstne repo pogodbe prepovedane in da je uradna dokumentacija jasna. Ta pa izkazuje, da je v terminski posel z delnicami Intereurope med Maksimo holdingom in Banko Celje vstopil Istrabenz in tako Maksimo holding rešil izgube. »Dejstvo je, da je imel Istrabenz bolj raznoliko delniško strukturo kot Maksima holding, ki ga je obvladoval Bavčar,« je pojasnila.