Bodo Igorju Bavčarju skrajšali zaporno kazen?

Nekdanji prvi mož Istrabenza izpodbija sodbo, ki mu je podaljšala bivanje v zaporu na skoraj sedem let in pol.

Objavljeno
02. september 2020 06.00
Posodobljeno
02. september 2020 06.00
Igor Bavčar je priznal napake pri vodenju Istrabenza, zanikal pa vsakršno kazensko odgovornost. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Na seji senata višjega sodišča bodo jutri obravnavali pritožbe na lansko odločitev koprskega okrožnega sodišča, ki je Igorja Bavčarja in Miroslava Golubića obsodilo na zaporno kazen zaradi oškodovanja Istrabenza pri preprodaji delnic Intereurope. Bavčar kot nekdanji predsednik uprave Istrabenza prestaja zaporno kazen zaradi obsodbe o pranju denarja iz leta 2017.

Bavčar je bil na prvi stopnji obsojen zaradi posla z Intereuropinimi delnicami iz leta 2007, kar mu je podaljšalo trenutno petletno zaporno na sedem let in pet mesecev zapora. Z Miroslavom Golubićem (ta je dobil 1,8 leta zaporne kazni) je po presoji koprskega okrožnega sodišča oškodoval Istrabenz v korist Maksime holding, ki jo je lastniško obvladoval. Maksima holding naj bi s tem poslom pridobila 3,1 milijona evrov. Omenjena družba, ki je v stečajnem postopku, mora skladno z dosedanjo sodno odločitvijo protipravno pridobljeno premoženje vrniti.

Po razsodbi koprske okrožne sodnice Orjane Trunkl je Bavčar prek družbe FB Investicije obvladoval Maksimo holding in prek nje povečeval svoje lastništvo v Istrabenzu, kar je bil njegov končni cilj. Kljub temu je izgubi zaradi špekulativnega posla z delnicami Intereurope zavestno raje izpostavil Istrabenz kot Maksimo holding, ki mu je služila kot prevzemno orodje. Istrabenz posla z delnicami Intereurope sicer ni potreboval, na koncu pa je imel zaradi tega večmilijonsko izgubo.
 

Obramba: Finančni manever, ne kriminal


Igor Bavčar je lani na obravnavi na koprskem okrožnem sodišču zatrdil, da je bil vselej usmerjen v korist Istrabenza in da je bil njegov namen pridobiti sredstva za financiranje pri načrtovanem prevzemu Petrola. Ta posel po njegovih besedah naj ne bi odstopal od podobnih drugih, ki so jih družbe sklepale v tistem obdobju. S podrobnostmi se ni ukvarjal, saj naj bi to prepustil Istrabenzovi finančni diviziji, ki sta jo predstavljala Kristjan Sušinski in Srečko Kenda. Toda oba sta na sodišču pričala, da je to bila izključno odgovornost Bavčarja in Golubića.

Bavčarjev odvetnik Aljoša Dežman je včeraj dejal le, da trdno stoji za njihovimi pritožbenimi navedbami. Anka Kozamernik, odvetnica Miroslava Golubića, nekdanjega predsednika uprave Maksime holding, je poudarila, da je to bil posel med Istrabenzom in Banko Celje, pri čemer je bila Maksima holding le nevtralen vmesni člen, Golubić pa je bil tik pred odhodom iz družbe in ni nameraval sodelovati pri kaznivih dejanjih. Na koncu naj bi po njenih besedah ob propadu načrtovanega prevzemnega posla prav Maksima holding utrpela izgubo.
 

Medtem na Istrabenzovem pogorišču ...


Bavčar, ki je vodenje Istrabenza prevzel pred 18 leti, je v oddaji RTV Slovenija pred kratkim dejal, da obžaluje, da ni znal predvideti kriznih razmer, zaradi česar je zagotovo naredil napako. Kljub temu je zatrdil, da pri tem ni storil kaznivega dejanja – v zvezi s sodbo o pranju denarja se je zdaj obrnil tudi na evropsko sodišče. Skupina Istrabenz, ki se je pod Bavčarjem močno razširila, ima danes le še polovični delež v družbi Adriafin, ki je večinska lastnica Vinakopra, ter solastništvo v srbskem podjetju Zastava Leasing. Sam Istrabenz je od začetka leta v prisilni poravnavi in je imel ob polletju slabih 73 milijonov evrov dolga do edinega upnika – državne Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).