7
let in pet mesecev je skupna dosojena kazen Igorju Bavčarju, pri čemer včerajšnja sodba še ni pravnomočna.
let in pet mesecev je skupna dosojena kazen Igorju Bavčarju, pri čemer včerajšnja sodba še ni pravnomočna.
Igor Bavčar je bil včeraj že drugič obsojen v povezavi z Istrabenzom, koprskim holdingom, ki ga je vodil med leti 2002 in 2009, ter ga je nameraval tudi lastniško prevzeti. Senat koprskega okrožnega sodišča, ki mu je predsedovala Orjana Trunkl, je presodil, da sta Bavčar in Golubić (kot predsednik uprave Maksime Holding) pri neuspešnem špekulativnem poslu z Intereuropinimi delnicami, leta 2007, obvarovala Maksimo Holding s tem, da je izgubo v višini 3,7 milijona evrov nase prevzel Istrabenz.
Ta je namreč vstopil v posel, sklenjen med Maksimo Holding in Banko Celje. Maksima Holding pa je s tem poslom pridobila 3,1 milijona evrov koristi. Družba je sicer v stečajnem postopku, a naj bi protipravno pridobljeno premoženje v skladu z razsodbo vrnila.
Sodnica: Naklep je bil dokazan
Koprsko sodišče je Bavčarja zaradi zlorabe položaja v omenjeni zadevi obsodilo na dve leti in pol zaporne kazi (zaradi izreka enotne kazni sedem let in pet mesecev so mu jo omilili za mesec dni), Golubića pa kot njegovega pomočnika na 1,8 let zapora. Razglasa sodbe se obsojena nista udeležila.
Sodnica Trunklova je pojasnila, da je bil skozi obravnavo primera dokazal naklep za kaznivo dejanje. Bavčar je preko družbe FB Investicij obvladoval Maksimo Holding in prek nje je povečeval svoje lastništvo v Istrabenzu, kar je bil njegov končni cilj. Kljub temu je izgubi zaradi špekulativnega posla z delnicami Intereurope zavestno raje izpostavil Istrabenz kot Maksimo Holding, ki mu je služila kot prevzemno orodje. Istrabenz sicer posla z delnicami Intereurope ni potreboval, na koncu pa je imel od njega večmiljonsko izgubo.
Golubićeva odvetnica napovedala pritožbo
»Sodbo bomo pregledali in se zagotovo nanjo pritožili,« je napovedala Anka Kozamernik, odvetnica Miroslava Golubića. Poudarila je, da je sodišče zavrnilo pričanje izvedenca finančne stroke, ki bi potrdil njihove navedbe, da pri preprodaji Intereuropinih delnic ni šlo za terminsko pogodbo, pač pa prikrito financiranje Istrabenza, saj mu Banka Celja ni mogla več odobriti novih posojil«. Maksima Holding pa je bila po trditvah Kozamernikove le vmesni člen.
Kot je izpostavila odvetnica, Istrabenz pri tem ni utrpel izgube, jo je pa Maksima Holding – konec leta 2008 naj bi imela iz tega posla verižnih prodaj za osem milijonov evrov izgube. »Na zaključku glavne obravnave je bilo razumeti, se bo na v primeru obsodilne sodbe pritožil tudi Bavčarjev odvetnik,« je dodala. Odvetnik Aljoša Dežman, ki zastopa Bavčarja, se je namreč ves čas sojenja vzdržal komentarja.
Zaporniška pravila
Igor Bavčar je zaradi pravnomočne obsodbe zaradi pranja denarja, ki izhaja iz leta 2016, od predlanskega oktobra prestaja petletno zaporno kazen na Dobu. Kot je znano, se že dlje časa nahaja na polodprtem zaporniškem oddelku. Kot so nam pojasnili na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, ki upravlja z zapori, lahko direktor zavoda zaporniku, ki se korektno vede, odobri kakšen prost izhod ter delno ali celotno koriščenje letnega dopusta zunaj zavoda. To je dovoljeno po prestani petini dosojene zaporne kazni. Prost izhod lahko zapornik na polodprtem oddelku dobi do štirikrat mesečno in sme trajati do 53 ur. Obenem ima možnost zaprositi tudi za namenski izhod iz zavoda, če ima na primer zdravniški pregled, obveznost na sodišču in podobno. V svobodnejših režimih obsojenci praviloma iz zavoda odhajajo brez spremstva pravosodnih policistov. Poleg tega imajo obsojenci, ki med prestajanjem zaporne kazni delajo, pravico do dveh dodatnih dni letnega dopusta a vsak mesec dela s polnim delovnim časom. Za konec so nam iz uprave še sporočili, da Bavčar zaporno kazen prestaja korektno.
Igor Bavčar je zaradi pravnomočne obsodbe zaradi pranja denarja, ki izhaja iz leta 2016, od predlanskega oktobra prestaja petletno zaporno kazen na Dobu. Kot je znano, se že dlje časa nahaja na polodprtem zaporniškem oddelku. Kot so nam pojasnili na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, ki upravlja z zapori, lahko direktor zavoda zaporniku, ki se korektno vede, odobri kakšen prost izhod ter delno ali celotno koriščenje letnega dopusta zunaj zavoda. To je dovoljeno po prestani petini dosojene zaporne kazni. Prost izhod lahko zapornik na polodprtem oddelku dobi do štirikrat mesečno in sme trajati do 53 ur. Obenem ima možnost zaprositi tudi za namenski izhod iz zavoda, če ima na primer zdravniški pregled, obveznost na sodišču in podobno. V svobodnejših režimih obsojenci praviloma iz zavoda odhajajo brez spremstva pravosodnih policistov. Poleg tega imajo obsojenci, ki med prestajanjem zaporne kazni delajo, pravico do dveh dodatnih dni letnega dopusta a vsak mesec dela s polnim delovnim časom. Za konec so nam iz uprave še sporočili, da Bavčar zaporno kazen prestaja korektno.