Kazen za prvo obsodbo v zadevi Istrabenz je začel prestajati oktobra leta 2017, se pravi, da je v zaporu že leto dni in pet mesecev. Ne Bavčar ne Golubić se razglasitve sodbe nista udeležila, njuna obramba pa je že na včerajšnjem naroku napovedala pritožbo, če ju sodišče ne bi oprostilo.
Obrazložitev sodbe
Kot je obrazložila predsednica senata Orjana Trunkl, je Igor Bavčar kriv za povzročitev 3,7 milijona evrov škode Istrabenzu zaradi škodljivega terminskega posla z delnicami Intereurope v letu 2007 in pridobitev premoženjske koristi družbi Maksima Holding, ki jo je lastniško obvladoval. Miroslav Golubić pa mu je, kot je ugotovilo koprsko okrožno sodišče, pri tem pomagal.
Maksima Holding, ki je sicer v stečajnem postopku, mora plačati 3,1 milijona evrov, kolikor jih je po presoji sodišča protipravno pridobila, Bavčar in Golobić pa bosta morala poravnati še sodne stroške. Trunklova je navedla, da je bil dokazan Bavčarjev naklep pri izvršitvi kaznivega dejanja: svojo družbo Maksimo Holding je hotel obvarovati milijonske izgube pri poslu z delnicami Intereurope, zato je v posel z Banko Celje vstopil Istrabenz. V imenu Maksime Holding je aneks k pogodbi podpisal prav Golobić kot predsednik uprave.
Istrabenz je sicer takoj zatem ponovno sklenil terminsko pogodbo z Banko Celje za delnice Intereurope, ki jih je čez pol leta odkupila Maksima Holding. Po sodničinih besedah za Istrabenz ta posel ni bil potreben in je bil izpeljan izključno zaradi namer takratnega predsednika uprave Igorja Bavčarja, da družbo prek povezanih družb, med katerimi je bila tudi Maksima Holding, prevzame v svojo last. Sodišče je skorajda v celoti sledilo obtožnici. Tožilstvo je tako s sodbo zadovoljno.
Bavčar: Deloval sem v korist Istrabenza
»Moje delovanje je bilo vselej usmerjeno v korist Istrabenza,« je včeraj ob sklenitvi glavne obravnave dejal Bavčar. Po njegovih besedah kriminalizirani posel z delnicami Intereurope ni odstopal od podobnih drugih, ki so jih družbe sklepale v tistem obdobju. Namen je bil pridobiti sredstva za financiranje Istrabenza pri prevzemnih načrtih, povezanih s Petrolom.
Bavčar je poudaril, da sam ni ne odločal ne sodeloval pri Istrabenzovih finančnih poslih, čeprav je na pogodbenih papirjih njegov podpis. »Povsem sem zaupal svojim strokovnim službam. V primeru Istrabenzove finančne divizije sta to bila Kristjan Sušinski in Srečko Kenda.« Sam podpis pa, kot se je branil, ničesar ne dokazuje, saj je v tistem času podpisoval več deset dokumentov na dan.
Golubiću je bilo za posel »vseeno«
Anka Kozamernik, Golubićeva odvetnica, je pojasnila, da je tožilstvo posel z delnicami Intereurope obravnavalo zunaj konteksta. Obstajal je tudi drugi del posla, in sicer ko je Istrabenz decembra 2007 odkupil delnice Intereurope od Banke Celje, jih je takoj spet prodal nazaj in jih potem prek Maksime Holdinga znova odkupil junija 2008. »V resnici je šlo za fiktivne posle, s katerimi je Banka Celje, ki je bila v odnosu do Istrabenza že maksimalno izpostavljena, omogočila Istrabenzu nov kredit, najprej za 14 milijonov, nato pa še za deset milijonov evrov,« je povedala.
Dodala je, da je šlo sicer za premeteno potezo Istrabenzovih finančnikov, a da je za kazenski pregon za ta dejanja že prepozno. Končno izgubo v višini dobrih treh milijonov evrov je po njenem na koncu nosila Maksima Holding. Miroslav Golobić se s tem poslom sicer ni strinjal, a je bil že v odhajanju, zato je naročilo, ki ga je dobil, pač izpolnil in mu je bilo zanj vseeno.
Po drugi strani pa sta Sušinski in Kenda, ki sta v sodnem postopku nastopila kot priči, odgovornost za ta posel naprtila Golubiću in Bavčarju.