Delovna skupina bo odločila, koliko medvedov in volkov hočemo, in kje 

Ustanovljena bo v 14 dnevih, v njej pa bodo predstavniki stroke, nevladnih organizacij in udeležencev sestankov na kmetijskem in okoljskem ministrstvu.   

Objavljeno
05. september 2019 17.15
Posodobljeno
05. september 2019 18.42
Nekatere zaščitne ukrepe bo treba izboljšati in zanje nameniti tudi več denarja. FOTO: Blaž Samec
Ukrepe za zaščito rejnih živali pred napadi medveda in volka bo treba prevetriti in finančno izdatneje podpreti, o določitvi najbolj učinkovitega upravljanja obeh vrst pa bo odločala novoustanovljena delovna skupina, so se na drugem sestanku o spremembah sistema upravljanja populacije medveda in volka dogovorili predstavniki ministrstev za okolje in kmetijstvo, Arsa, zavoda za gozdove in zavoda za varstvo narave, lovske zveze, kmetijsko-gozdarske zbornice ter Sindikata kmetov Slovenije.

Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec je dejala, da so na sestanku pogledali učinkovitost obstoječih zaščitnih ukrepov, v katerih delih bi jih bilo mogoče izboljšati in povečati njihovo sofinanciranje iz proračuna EU. Minister za okolje Simon Zajc pa, da bodo rešitev za določitev, kolikšno število medvedov in volkov je optimalno za ugodno stanje populacij obeh vrst in njuno sobivanje z ljudmi, iskali za skupno mizo s predstavniki stroke, nevladnih organizacij in udeležencev sestankov na ministrstvih za okolje in kmetijstvo. Vsi bodo dobili poziv za podajo predloga svojega predstavnika v skupino, ki bo ustanovljena v 14 dnevih. Njena glavna naloga bo ugotoviti, ali je za učinkovito upravljanje populacij medvedov in volkov primernejša rajonizacija ali določitev sprejemljivega števila medvedov in volkov. Na obeh ministrstvih so za medvede predlagali številko 450, za volkove predloga še niso podali. Delovna skupina bo po besedah Zajca rešitev pripravila do začetka prihodnje pašne sezone.

V sindikatu kmetov in vodstvu zavoda za gozdove so očitno bolj naklonjeni rajonizaciji. Direktor zavoda za gozdove Damjan Oražem je povedal, da smo conacijo pri medvedih že imeli – območje bivanja medvedov je bilo razdeljeno na tri območja: osrednje, prehodno in območje, kjer medveda ni bilo –, pri volkovih pa še ne, vendar bi jo brez težav lahko določili. »To je stvar strokovno-operativne odločitve. Treba se je tudi odločiti, katera področja so optimalna za bivanje teh dveh vrst.« Za obe velja, da je to območje strnjenih prostranih gozdov, kakršnih v Sloveniji ni, približek optimalnega stanja pa je na Kočevskem in Notranjskem.

Volk in medved se razlikujeta tudi po načinu bivanja – volk je teritorialna vrsta, medved pa ne –, zato bi se morali strategiji conacije razlikovati. Končna odločitev pa ne sme temeljiti le na tem, kje vrsti lahko živita, temveč tudi na družbeni sprejemljivosti, ki je temelj dolgoročnega obstoja obeh vrst, je poudaril Oražem. Odsotnost družbene sprejemljivosti medveda in volka dolgoročno ogroža bolj kot odstrel, je dodal.

Predsednik sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je sestanek ocenil kot konstruktiven. Kmetje so dobili zagotovila, da bo v 14 dnevih ustanovljena delovna skupina, ki bo določila rajonizacijo volkov in medvedov po Sloveniji; zahtevajo, da medvedi in volkovi ostanejo le na območjih, ki so jih poseljevali v preteklosti, na območjih, kjer jih ni bilo, pa naj se odstrelijo. Priprave na nove proteste so v sindikatu za dva meseca zamrznili, vendar jih bodo nadaljevali, če se obljubljene aktivnosti ne bodo izvajale.

Na evropski ravni v okviru komisariatov za kmetijstvo ter okolje in prostor potekajo pogovori o premiku medvedov in volkov v državah, kjer sta njuni populaciji v ugodnem stanju, iz aneksa 4 na aneks 5 habitatne direktive, kar bi pomenilo manjšo raven zaščite oziroma lažje upravljanje populacij. V razpravah sodelujeta tudi slovensko kmetijsko in okoljsko ministrstvo, za končno odločitev pa je potreben konsenz večine držav članic, je povedala ministrica Pivčeva.