Tiskane izdaje
Prvi predlog je določitev »optimalnega« števila medvedov in volkov, s katerim bi zagotovili njihovo večjo sprejemljivost predvsem pri kmetih, ki imajo zaradi njih največ škode, ter hkrati ohranjali ugodno stanje populacij obeh vrst, k čemur je država zakonsko zavezana. V javnost ga je spravil minister za okolje Simon Zajc, pritegnila mu je ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. Po predlogu bi bilo optimalno število odraslih medvedov 450 – zdaj jih je okoli tisoč –, o sprejemljivem številu volkov pa še ni bilo besede. Zanimivo bi bilo od ministrov slišati, kako bi upravičila zmanjšanje številčnosti medvedje populacije za polovico. Cilj projekta Life Dinalp Bear je bil spodbujati širjenje medvedov iz Dinaridov v Alpe z namenom njihove dolgoročne ohranitve, za kar se je Slovenija zavzemala z Italijo in Avstrijo. Za to je dobila veliko evropskega denarja. Ali si upamo reči, da smo si premislili?
Primernejše coniranje ukrepov
Za drugi predlog – rajonizacijo oziroma opredelitev območij, na katerih bodo medvedi in volkovi lahko živeli, ter območij, na katerih niso zaželeni, za kar bi poskrbeli z odstrelom –, se zavzemajo v sindikatu kmetov Slovenije in vodstvu zavoda za gozdove. Znanstvena stroka za velike zveri z obeh oddelkov ljubljanske biotehniške fakultete pa je enotnega mnenja, da je rajonizacija v Sloveniji težko uresničljiva in lahko prinese več težav kot koristi, če ni dobro premišljena.
»Teoretično je ideja morda všečna, na terenu pa zelo težko izvedljiva, saj se razmere s časom spreminjajo. V preteklosti smo po načelu conacije upravljali populacijo medveda, vendar so bile s tem precejšnje težave v praksi. Na zemljevidu lahko narišemo zelo lepe črte, a živali tega pač ne upoštevajo,« pravi Miha Krofel z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, ki opominja, da sta ministrstvo za okolje in kmetijstvo pri idejah o novem sistemu upravljanja medvedov in volkov popolnoma obšla znanstveno stroko. Svoje stališče o prednostih in pomanjkljivostih conacije bodo podali v začetku prihodnjega tedna.
Sogovornik opozarja na družbene posledice conacije, ki bi ustvarila prvo- in drugorazredne državljane; tiste, ki bi živeli na območjih, kjer se medvede in volkove iztreblja, in druge na območjih, kjer sta medved in volk prisotna. Zahtevala bi tudi spremembo sistema subvencij za preprečevanje škod in izplačevanja odškodnin.
»Tudi če bi postrelili vse volkove v Sloveniji, bi se ti na območju še vedno pojavljali, saj so se v zadnjih letih povečale njihove populacije v Avstriji, Švici in Italiji, od koder redno prihajajo k nam,« pravi Krofel. Namesto coniranja območij prisotnosti je primernejša rešitev coniranje ukrepov. Povrhu pa so nekatere ideje, ki krožijo v zadnjem času, v nasprotju s slovensko in evropsko zakonodajo, svari. Če bi se odločili za tako ekstremne ukrepe, kot je odstrel več kot polovice vseh medvedov v Sloveniji, o katerem sta govorila ministra, ali še radikalnejše zmanjšanje števila medvedov na 300 ter števila volkov na tri trope, ki bi jih zaprli za ograje na Kočevskem, kot bi radi videli v sindikatu kmetov, znanstveno stroko skrbi, da bi odlok o odvzemu medvedov in volkov spet padel na sodišču. Skakanje iz ene skrajnosti (sodne prepovedi odstrela) v drugo (radikalni odstrel) je problematično in vodi v vse večje konflikte. Če je spolitizirano, še toliko bolj, dodaja.
V Alpe pastirje
Predvsem Alpe, kamor so se volkovi razširili iz dinarskega dela države in italijanskih Apeninov, bo težko obdržati proste volkov, kar zahtevajo kmetje in nekatere civilne iniciative. Volka, ki je bil na podlagi odločbe o izrednem odstrelu ustreljen prvega septembra na območju Gorenjih Novakov na Cerkljanskem, se je lovilo mesec in pol. Poleg tega so na Gorenjskem pred dvema tednoma potrdili dva reproduktivna tropa. Drobnica na tem območju doslej ni bila zaščitena, v prihodnje pa bo to nujno, če hočemo ohraniti ovčerejo saj bomo iztrebljenje volkov zelo težko dosegli. Na planinah bi bilo v sodelovanju z rejci treba oblikovati primerne rešitve za varovanje, pravi Rok Černe z zavoda za gozdove.
Nekatere preventivne ukrepe bo treba dodatno denarno podpreti. Arso sofinancira nakup elektromrež v višini 80 odstotkov nakupne vrednosti. To pomeni največ 2.000 evrov, kar je premalo. Prag bi bilo treba dvigniti na 4.000 evrov. Poleg tega bi bilo nujno sofinancirati zaščitne ukrepe tudi kmetom, ki še niso imeli škode.
Predvsem pa je treba prevetriti in nameniti več denarja za ukrepe zaščite rejnih živali v okviru kmetijske politike, pri čemer bi moral biti pogoj za pridobitev denarja takšna ureditev pašnika, da se preprečijo napadi zveri (prisotnost psov, zapiranje drobnice na varno ponoči), nekaj nujnih sprememb predlaga Černe.
