Tiskane izdaje
Podpredsednik komisije Frans Timmermans je poudaril, da sta strategiji ključna elementa načrta okrevanja EU po pandemiji novega koronavirusa. Sta bistveni za zdravje, dobro počutje in ustvarjanje takojšnjih investicijskih priložnosti za hitrejši zagon gospodarstva. Z vlaganji v omrežje posebnih varstvenih območij Natura 2000 bi lahko podprli pol milijona dodatnih delovnih mest, trajnostni ribolov pa bi povečal letni dobiček ribiške industrije za skoraj 50 milijard evrov. Na globalni ravni lahko trajnostni prehranski sistemi letno ustvarijo več kot 1,8 trilijonov evrov vrednosti.
Poraba pesticidov se mora prepoloviti
Komisarka za zdravje in varnost hrane Stella Kyriakides je ob predstavitvi strategije Od vil do vilic izpostavila, da EU prvič v svoji zgodovini predlaga agendo, ki zajema vse člene prehranske verige. V njenem središču sta potrošnik in proizvajalec. Med 27 ukrepi za spremembo prehranskih sistemov do leta 2030 so najpomembnejši naslednji: porabo in tveganjo sintetičnih pesticidov bo treba zmanjšati za 50 odstotkov, porabo gnojil pa za 20. Obseg površin, na katerih se kmetuje ekološko, se mora povečati za 25 odstotkov; zdaj je teh površin v EU zgolj osem odstotkov. Za 50 odstotkov se bo morala zmanjšati prodaja antibiotikov v živinoreji in ribištvu; zaradi bakterij, odpornih proti antibiotikom, v EU letno umre 33.000 ljudi.Strategija naslavlja izgubo in zavržke hrane, vendar brez postavitve specifičnih ciljev, napoveduje okrepljen boj proti goljufijam s hrano ter prevetritev in zaostritev zakonodaje o dobrobiti živali. Z boljšo informiranostjo potrošnikov o tem, kaj jedo, se komisiji očitno še ne mudi. Šele čez dve leti bo predlagala obvezno enotno označevanje hranilne vrednosti živil na prednji strani embalaže in razmislila o razširitvi obveznega označevanja porekla za določene izdelke.
Pri uvajanju bolj trajnostnih praks bo komisija kmetom pomagala prek novih shem financiranja in ekoshem v skupni kmetijski in ribiški politiki. Kmetijstvo je odgovorno za 10,3 odstotka toplogrednih plinov, ki jih povzroči EU.
Povečanje obsega zaščitenih območij
Komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius je predstavil ključne ukrepe strategije za izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti do leta 2030. Zaščitena območja v EU, ki zdaj obsegajo 20 odstotkov celotne površine, se bodo povečala na vsaj 30 odstotkov na kopnem in 30 odstotkov na morju, deset odstotkov od teh območij pa bo strogo zaščitenih, vključno s primarnim gozdom. Degradirana območja bo treba obnoviti tako, da bo vsaj 30 odstotkov habitatov in vrst dosegalo dobro stanje ohranjenosti, obnoviti bo treba tudi ekosisteme, ki so bogati zajemi ogljika: polja morske trave, šotišča in mokrišča. Zavezujoče cilje za obnovo teh sistemov bo komisija predlagala prihodnje leto.Od držav članic bo zahtevala, da posadijo tri milijarde dreves. Opraševalce pa bo zaščitila z ukrepom zmanjšanja porabe pesticidov in spodbujanja agroekoloških praks iz strategije Od vil do vilic. Za biodiverziteto bo letno sproščenih 20 milijard evrov iz različnih virov, od skupnih evropskih, nacionalnih do zasebnih.
Brez zavez za zmanjšanje debelosti in živinoreje
Razočarani so bili tisti, ki so pričakovali ukinitev škodljivih subvencij (npr. za industrijsko kmetijstvo), s katerimi EU uničuje naravo doma in drugje, zdravje prebivalcev in pospešuje podnebne spremembe, tisti, ki so predlagali bolj konkretne predloge za obrnitev naraščajočega trenda debelosti, in zmanjšanje porabe mesnih in mlečnih izdelkov.
Strategija Od vil do vilic se teh zadev dotika le posredno. Navaja, da je treba trend debelosti nujno obrniti. To je mogoče, če se več prehranjujemo z rastlinsko hrano, manj z rdečim in predelanim mesom ter več s sadjem in zelenjavo. S tem bi zmanjšali tudi okoljske vplive prehranskih sistemov. Glede zmanjšanja okoljskega vpliva živinoreje pa piše le, da bo spodbujala trajnostne in inovativne dodatke h krmi.
