Tiskane izdaje
Znanstveniki iz šestih evropskih naravovarstvenih organizacij (European Ornithologists Union, European Mammal Foundation, Societas Europaea Herpetologica, Societas Europaea Lepidopterologica, Butterfly Conservation Europe) opozarjajo na obstoj »enotnega znanstvenega soglasja«, da so prakse intenzivnega industrijskega kmetijstva povzročile 55-odstotni upad evropskih populacij ptic kmetijske kulturne krajine med letoma 1980 in 2015 in upad populacije žuželk za več kot 76 odstotkov v naravnih rezervatih v Nemčiji v letih od 1989 do 2016.
Podobni so tudi trendi pri drugih vrstah kmetijske krajine. Kot ključne vzroke za zmanjšanje biotske pestrosti znanstveniki navajajo odstranjevanje krajinskih elementov (na primer mejic in dreves), uporabo pesticidov, širjenje namakalnih sistemov in izgubo pašnikov.
Tomaž Jančar predlaga, da bi vsak kmet moral določen odstotek svojih površin v splošni kmetijski krajini nameniti za naravi prijazno kmetovanje, za kar bi bil tudi plačan.
Zakonodajni predlog Evropske komisije o skupni kmetijski politiki po letu 2020 ne ponuja pravih rešitev in prinaša celo tveganje za znižanje ambicij kmetijske politike glede varstva narave, opozarjajo znanstveniki. »Denar, ki se zbere za kmetijstvo, bi moral biti ciljno namenjen za prakse, ki dejansko prispevajo k ohranjanju okolja oziroma narave, podpirati pa je treba manjše kmetije, ki izvajajo trajnostne prakse in skrbijo za območja z visoko naravno vrednostjo. Modeli kažejo, da ob pravilnem izvajanju takšni ukrepi lahko prispevajo k izboljšanju stanja biotske raznovrstnosti in življenja prebivalcev na podeželju,« pišejo v pozivu evropskim parlamentarcem.
Večina denarja velikim kmetom
Slovenija je v sedmih letih dobila dve milijardi evrov za kmetijstvo. »Za slovenske razmere je to ogromno denarja. Zbran je bil iz denarja davkoplačevalcev, ne da bi bil podarjen, ampak da bi družba imela nekaj od njega, da bi imeli dobro hrano in da bi kmetje preživeli. A večino denarja je šla za subvencije tistim, ki ga najmanj potrebujejo: velikim, intenzivnim kmetom in kmetijskim podjetjem. Cilj intenzivnega kmetijstva je na velikih površinah maksimirati pridelek. Razen monokultur in pesticidov ne dopušča nič drugega,« pravi Tomaž Jančar, strokovni vodja Notranjskega parka.
Število travniških vrst ptic kmetijske krajine se je v obdobju 2008–2018 zmanjšalo za kar 40 odstotkov. FOTO: Krajinski park Ljubljansko Barje
Mogoče bo k spremembi tega modela prispeval opomin pred tožbo na Sodišču EU, ki ga je Evropska komisija Sloveniji poslala zaradi upadanja populacij travniških vrst ptic in metulja barjanski okarček ter slabšanja stanja travniških habitatov na območjih Natura 2000. Število travniških vrst ptic kmetijske krajine se je v obdobju 2008–2018 zmanjšalo za kar 40 odstotkov. Analiza Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije je pokazala, da so za to krivi preskromni učinki kmetijsko-okoljsko-podnebnih ukrepov (ukrepi KOPOP), ki so tudi delno vsebinsko neustrezni.
Švica je lahko zgled za naravi prijazno kmetovanje
Dodatna anomalija je, da se denar za naravovarstvene ukrepe KOPOP v Sloveniji izplačuje le za območja Nature 2000. »Znotraj Notranjskega parka imamo številne ohranjene travnike. Mali hribovski kmet z Menišije ima lahko čudovit travnik z orhidejami, vendar denarja za njegovo ohranjanje ne more dobiti, ker je zunaj območja Nature.« Po drugi strani se milijoni evrov subvencij za ukrepe KOPOP stekajo v največje intenzivne ravninske njive, kjer so učinki za naravo milo rečeno vprašljivi,« ponazarja Jančar.
Predlaga, da bi bili namesto plačil za »monokulture in neskončna polja« kmetje dobili plačila (tudi) za kmetijske prakse, ki ohranjajo naravo. Vsak kmet bi moral določen odstotek svojih površin v splošni kmetijski krajini nameniti za naravi prijazno kmetovanje, za kar bi bil tudi plačan. V Švici denimo mora vsak kmet zagotoviti sedem odstotkov svojih kmetijskih zemljišč za naravne habitate, kot so mejice, ekstenzivni negnojeni travniki, mlake, močvirja in podobno.
