Goru in Doru se požvižgata na mejni spor med Slovenijo in Hrvaško

Ljubljana - Romunska risa Goru in Doru, ki so ju na začetku maja v okviru projekta preprečitve izumrtja risov v Dinaridih in JV-Alpah izpustili v Sloveniji in na Hrvaškem, intenzivno iščeta svoj teritorij. »Slovenski« ris Goru je kmalu po izpustitvi v naravo odšel na izlet na Hrvaško, zdaj pa je pri nas tudi »Hrvat« Doru.

Oba sta opremljena s telemetrično ovratnico, s pomočjo katere strokovnjaki spremljajo njuno gibanje in ugotavljajo, kako se vključujeta v obstoječo populacijo risov. »Goru se je kmalu po izpustu v Loškem Potoku odpravil čez mejo na Hrvaško, nato pa se je vrnil v Slovenijo in pot nadaljeval proti severu do Ljubljanskega barja. Tam se je obrnil proti vzhodu in nadaljeval pot proti Ribnici. Trenutno se nahaja na Mali Gori, znotraj domačega okoliša slovenske risinje Teje, ki smo jo v okviru projekta opremili s telemetrično ovratnico v začetku tega leta. Podatki zadnjega meseca nakazujejo, da Goru na območju Male gore verjetno že vzpostavlja svoj novi teritorij,« je gibanje slovenskega risa predstavil doc. dr. Miha Krofel z biotehniške fakultete univerze v Ljubljani.

Na veterinarski fakulteti univerze v Zagrebu spremljajo risa Doruja. »Po izpustu se je nekaj časa zadrževal v narodnem parku Risnjak in se nato odpravil čez mejo v Slovenijo. Za zdaj ne kaže znakov ustalitve in se trenutno giblje na območju Javornikov, vzhodno od primorske avtoceste,« je povedal dr. Tomislav Gomerčić. Do avtoceste Ljubljana – Koper ni več daleč, ta pa predstavlja nevarnost, saj je slabo prehodna za divje živali in predstavlja za rise pomembno oviro. Po drugi strani pa prehajanje države meje obeh risov kaže na pomen mednarodnega sodelovanja pri ohranjanju risov v Evropi.



Populacija risov v Sloveniji šteje med 15 in 20 odraslih osebkov, na Hrvaškem pa med 40 in 60, obe izhajata iz šestih risov, ki so jih lovci in strokovnjaki za velike zveri ponovno naselili v Kočevski Rog leta 1973, potem ko je v začetku 20. stoletja ris na tem območju izumrl. Čeprav je bila sprva naselitev zelo uspešna in se je populacija naglo razširila prostorsko in številčno, so bili risi zaradi izoliranosti od ostalih populacij risov kmalu prisiljeni v parjenje s sorodnimi osebki. Posledično slabšanje genetskega stanja je glavni razlog za drastično zmanjšanje populacije v zadnjih desetletjih.



Da bi zmanjšali parjenje v sorodstvu, bodo v okviru večletnega mednarodnega projekta Life Lynx v Slovenijo in Hrvaško preselili 14 risov iz vitalnih populacij risov v Romuniji in Slovaški. Deset risov bo šlo v Slovenijo (pet na notranjsko oziroma kočevsko območje in pet na Gorenjsko) in štirje na Hrvaško (Gorski Kotar, Velebit). Goru in Doru sta prva preseljena risa, ki so ju v romunskih Karpatih ujeli že v prvem načrtovanem letu odlova.

V okviru projekta ponovne naselitve risov in dveh drugih projektov je bil na območju Dinaridov prvič opravljen tudi sistematični monitoring risa z avtomatskimi kamerami (fotopastmi). Med lanskim avgustom in letošnjim aprilom so strokovnjaki s 63 lovci iz 35 različnih lovišč na terenu postavili 191 kamer. Risa so posnele v 14 loviščih na 34 lokacijah, zabeležile pa so tudi veliko drugih živali iz dinarskih gozdov: jelena, rjavega medveda, divjo mačko in volka.

Posnetke risov so uporabili za prepoznavo posameznih osebkov; vsak ris ima namreč svojevrsten vzorec pik na kožuhu. Prepoznali so najmanj 17 odraslih risov v Sloveniji, od teh so bile štiri samice z mladiči, in okoli 40 na Hrvaškem. Podatki iz fotopasti bodo pomagali pri določanju okvirnih velikosti teritorijev posameznih osebkov in za spremljanje uspešnosti naselitve risov iz Romunije in Slovaške.