Greta rešuje svet, a tudi sebe in družino

Naša hiša je v plamenih je naslov knjige, ki predstavlja življenjsko zgodbo in izbrane govore 16-letne švedske podnebne aktivistke Grete Thunberg. Dekle, ki je vsak dan jokalo na poti v šolo in v šoli, kar se je stopnjevalo v motnje hranjenja »pet njokov za kosilo v dveh urah in desetih minutah«, je nato dobilo diagnozo Asperger z visokimi sposobnostmi.

Peti razred je opravila tako, da jo je ena od razumevajočih učiteljic poučevala dve uri na teden. Greta ima namreč fotografski spomin in izjemno odločnost. Najprej se je to pokazalo pri odločitvi, da bo spet normalno jedla. Nato pa v razredu gledajo film o plastiki v morju, učiteljica pa pove, da leti v New York na poroko. Za kosilo so hamburgerji. Nihče ne razmišlja o onesnaževanju, le Greti se v glavi prikazujejo emisije ogljikovega dioksida. Vsa družina postane veganska.

Kasneje ugotovi, da vsi učitelji govorijo enako, da bodo otroci rešili zadeve, potem pa odletijo na počitnice. A otroci nimajo nobene besede, še znanosti nihče ne upošteva. Pa je 20. avgusta lani vstala eno uro prej, spakirala 100 letakov in več drugih stvari, pa se usedla pred švedski parlament in začela s podnebno stavko. Najprej je predvidela, da bo to trajalo tri tedne, do švedskih parlamentarnih volitev. Naredi še selfi, ga objavi na svojih profilih, in vse se spremeni.



V rekordno kratkem času se Greta postavi v prvo vrsto podnebnih aktivistov. »Avgusta in septembra lani je to začelo krožiti na spletu, 15. marca letos pa smo že organizirali podnebni protest z udeležbo nad pričakovanji,« je povedala Žana Radivo iz organizacije Mladi za podnebno pravičnost, ki je idejo in spodbudo pripisala Greti. Zato se manjši protesti pred parlamentom dogajajo vsak petek.

Mladi so potrebovali osebo, ki se bo izpostavila, Greta pa je to storila v ravno pravem času, ko so se opozorila znanstvenikov okrepila. Greta opozarja le na to, kar znanstveniki govorijo že več let. »Ona je spodbudila vsa druga gibanja,« pravi Žana Radivo in dodaja, da Greto vsi močno spoštujejo, saj je sprožila gigantsko stvar.





»Absolutno je povezava med avtizmom in protesti. Greta se rešuje skozi aktivizem, saj je ženski del družine večino časa v velikih težavah in pogosto na robu,« pravi Marta Macedoni Lukšič, vodja ljubljanskega centra za avtizem. Gretina mama Malena Ernman je operna pevka, ki se je zaradi različnih oblik avtizma obeh hčerk, Grete in mlajše Beate, morala odpovedati velikemu delu kariere.

Lukšičeva je mednarodno prepoznavnost dekleta, ki ni »instangrambilna«, saj ne ustreza hollywoodskim standardom privlačnosti, pripisala tudi nekaterim spremembam v svetu. Greta je zelo interesno usmerjena, vsaka genialnost pa tako zahteva osredotočenost na enem področju in manjko na katerem drugem področju. »Mogoče lahko le z neko obliko avtizma na tem svetu kaj spremeniš, politika je postala zelo zaprta za običajno mladino. To je prepričalo tudi druge mlade, možnost delovanja, ki sicer ne bi bilo mogoče,« pojasnjuje Lukšičeva, ki jo skrbi, kaj bo z Greto, če tudi v Madridu ne bo pravega napredka v podnebnih dogovorih.



Žana Radivo je povedala, da bi sledili tudi povsem zdravemu dekletu, če bi podobno opozarjala na veliko težavo, kar podnebne spremembe gotovo so. Je pa bolezen še ena stvar, ki je spodbudila svetovno gibanje. Lukšičeva dodaja, da je avtizem del celote, mediji pa iščejo posebne zgodbe.

Knjigo bomo v Delovem podlistku objavljali od sredine decembra.