Ukrepajte ali pa se soočite s katastrofo

Prihodnje leto začne veljati Pariški podnebni sporazum, v Madridu pa bodo med 2. in 13. decembrom voditelji držav spet opravili že tradicionalno barantanje o svojih zavezah. Ob tem, da emisije toplogrednih plinov še vedno nevarno naraščajo in da konca tega trenda ni videti. Zlasti ob izstopanju ZDA iz sporazuma in kitajskih načrtov za nove premogovne termoelektrarne.

»Države niso uspele ustaviti naraščanja izpustov toplogrednih plinov, kljub ponavljajočim se opozorilom znanstvenikov, največji onesnaževalki, ZDA in Kitajska, sta lani še povečali emisije,« pravijo v okoljskem programu Združenih narodov (UNEP) in dodajajo, da so zaradi tega zdaj nujna globlja in hitrejša zmanjšanja emisij, sicer nas čaka katastrofa. Ampak razprava o povečanju ambicij držav v Madridu niti ni predvideno, prej bi lahko pričakovali prizadevanja za odstranitev še zadnjih pravil, kako uveljaviti Pariški podnebni sporazum, tako da bi lahko vsaka država postavila svoje cilje in svoje urnike.

V UNEP pravijo, da bi moralo 20 najbogatejših držav, ki so odgovorne za dve tretjini svetovnih emisij, opraviti najhitrejši obrat stran od fosilnih goriv, vendar so ZDA začele uradni izstop iz podnebnega sporazuma.

Evropa dela, a še ne dovolj

Evropska unija gre v pravo smer, vendar tudi zaveze članic niso dovolj ambiciozne. Od leta 1990 do lani je Evropska unija zmanjšala emisije za 23,2 odstotka. Ob tem pa napovedi držav članic niso v skladu s ciljem, da bi do leta 2030 zmanjšale emisije za 40 odstotkov v primerjavi s 1990. Evropska okoljska agencija ugotavlja, da lahko sedanje politike prinesejo 30-odstotno zmanjšanje emisij, uvedba načrtovanih politik pa bi lahko prinesla 36-odstotno zmanjšanje.

Slovenija še odloča

Slovenski nacionalni energetsko podnebni načrt bo pripravljen aprila prihodnje leto, vendar še ni jasno, kakšen natančno bi lahko bil. Energetika in okolje se zdita bolj narazen kot kdaj koli. Če preučevalci ptic že soglašajo z vetrnicami, ki zaznajo bližajoče se ptice in se ustavijo, je čedalje več nasprotnikov vetrnicam zaradi zvoka. Hidroelektrarne niso več povsem čiste, premog je treba opustiti, jedrske energije se bojimo, sončne elektrarne pa niso dovolj.



»Z obstoječimi pristopi ne bo mogoče doseči ambicioznih energetskih in okoljskih ciljev,« je na nedavni konferenci dejal Boris Sučić iz IJS, ki vodi konzorcij za pripravo NEPN, zraven pa opozoril, da Slovenija zaostaja pri financiranju znanosti, s tem pa tudi pri raziskovalnih projektih.

Vendar je Rudi Vončina iz EiMV, kjer vodijo pripravo okoljskega poročila za NEPN, dodal, da če ciljev ne bomo dosegli sami, s svojim znanjem, bomo morali obnovljivo energijo kupovati v tujini, to pa nas lahko stane tudi 10 odstotkov državnega proračuna.

Greta prihaja

Socialna omrežja se medtem bolj kot z vsebino in opozorili ukvarjajo s tem, ali bo ta trenutek najbolj vidni podnebni aktivistki Greti Thunberg uspelo še pravi čas pripluti prek Atlantika do Madrida. Po zadnjih poročilih se je jadrnica z njo na krovu morala ustaviti zaradi viharnega vremena, potem pa uspela del zamude z dobrim vetrom nadoknaditi. V Madrid naj bi 16-letnica priplula v začetku decembra, kar je vsekakor dovolj zgodaj, da se vanjo še v času podnebnega vrha uperijo vsi žarometi.