Industrija ima še pomisleke o reciklirani plastiki

Skaza, ki pod svojo znamko prodaja izdelke iz večinoma reciklirane plastike, je opustila sodelovanje z avtomobilsko industrijo, saj se ta ne sklada z njihovo vizijo. A tudi v drugih industrijah se reciklirana plastika le počasi uveljavlja, čeprav ima vse več podjetij v programih zeleno proizvodnjo. Pogovarjali smo se z direktorjema Skaze, Bartom Stegemanom in Robertom Agničem, ki sta konec preteklega leta na položaju zamenjala Tanjo Skaza.

Umaknili ste se iz avtomobilske industrije. Zakaj?

Jedro našega poslovanja in razvoja izdelkov je trajnost, avtomobilska industrija pa je pri uvedbi trajnostnih sprememb zelo rigidna in počasna. Četudi se kažejo spremembe s prehodom na električne avtomobile, proizvajalci še vedno vztrajajo pri uporabi plastičnih materialov iz nafte. Zato smo se odločili za umik, saj z nadaljnjim sodelovanjem ne bi mogli dosegati visokih okoljskih in družbenih standardov, kar ne bi bilo skladno z vrednotami in poslanstvom našega podjetja.

Standardi za plastiko v avtomobilski industriji so taki, da jih je najlažje doseči s plastiko iz nafte?

Tako je.

To je že preizkušeno. Kaj pa, če bi začeli delati iz obnovljivih virov?

Žal tega ne sprejmejo, saj njihovi standardi trenutno ne dopuščajo nobenega reciklata. To vidimo tudi v nekaterih drugih panogah, vendar se tam stanje zdaj spreminja. Usmerjamo se tudi v zdravstvo, kjer je velik spekter izdelkov, tudi v Sloveniji je veliko proizvajalcev. Potem pa so tu še izdelki za osebno rabo. Pri izbiri kupcev oziroma poslovnih partnerjev smo zelo previdni in se zanje odločamo na podlagi skladanja z našo vizijo, možnosti uvajanja trajnostnih materialov ter sodelovanja pri razvoju izdelka – korak za korakom. To pomeni, da ne sodelujemo s komerkoli na trgu, temveč se sami odločimo, kdo bo naš kupec.

Imate v viziji analizo življenjskega kroga plastike?

Da, za naše izdelke imamo narejeno LCA (life cycle assessment), kjer poleg ogljičnega odtisa pogledamo vse vplive na okolje, od proizvodnje materiala do končnega izdelka. Naša želja je, da začnemo obveščati kupca, končnega uporabnika ali podjetje, o celotnem vplivu na okolje, predvsem pa o ogljičnem odtisu vseh izdelkov, ki jih kupujejo – naj bo to električni števec, stol ali pribor za piknik. Ključni podatek je tudi, koliko stane, če je izdelek narejen iz nafte ali reciklirane plastike. Podlaga za izračun stroška je analiza življenjskega kroga izdelka in cena emisijskih kuponov. Imamo logistične podatke, podatke o porabi elektrike in drugih virov, vse pa lahko izračunamo za posamezni izdelek. Prepričan sem, da je to edini način, da ljudem poveš, koliko kaj resnično stane. S tem ne mislim le na finančni vidik, temveč predvsem na okoljski. Čeprav imamo na voljo vrečke za večkratno uporabo, še vedno zelo veliko ljudi v trgovini vsakič znova vzame novo vrečko. Če nič ne boli, ne boš nič spremenil. Verjamem, da bodo na tem področju prej ali slej nastali tudi politični pritiski. Potrebno je dolgoročno razmišljanje, saj bo moral ceno naših navad nekdo plačati, če ne drugače, bodo to naši otroci.

Na Gimnaziji Vič imajo v drugem letniku projekt oblikovanja plastenke iz le ene vrste plastike.

Tako je plastenke preprosteje reciklirati. To je kot zbiranje zamaškov, ki so iz druge vrste plastike. Plastenke so iz PET in ta način reciklaže je najučinkovitejši. Obstajajo že projekti, ko iz odpadne plastike proizvajajo spet nafto. Plastenk iz PET se sicer ne izplača predelovati v nafto, za druge vrste plastike pa se izplača tudi ta obratni inženiring. Morda se bomo v vlogi partnerja ali investitorja pridružili kakšnemu projektu te vrste, saj imamo veliko znanja o plastiki. Naši odpadki so zelo čisti, zato vidimo korist tako za nas kot za drugo plastično industrijo. To je veliko bolje, kot da našo odpadno plastiko sežigajo v Avstriji ali drugod po Evropi.

Ali pri vas uporabite tudi plastiko, ki se nabira v skladiščih komunalnih družb?

Ne še, ker tega po zakonodaji ne smemo. Če je to odpadek, ne smemo z njim nič narediti. Imamo pa pilotni projekt Novo življenje, v katerem imetnikom naših lončkov omogočamo, da nam tiste, ki so odslužili svoj namen, brezplačno pošljejo nazaj in hkrati prejmejo popust za naslednji nakup. Da bi lahko sami reciklirali naše lončke, bi morali dobiti dovoljenje. Za to pa veljajo zelo stroga pravila, ki se morajo spremeniti, vsaj v tem delu, da proizvajalec lahko predela svoje izdelke, saj jih najbolje pozna.

Ali vas ne boli, ko vidite te kupe odpadne plastike?

Nas boli. Z našimi izdelki poskušamo to spremeniti.

Pripeljali so nov avtomat za kavo, ki nima več tipke, s katero bi označil, da želiš uporabiti svoj lonček.

To je korak nazaj. Pri nas avtomati nimajo več lončkov, prinesti moraš svojo skodelico. Izračunali smo, da smo samo z umikom plastičnih lončkov za enkratno uporabo v podjetju v letu dni zmanjšali količino odpadkov za eno tono. Ob avtomatu so sicer na voljo papirnati lončki in lesene paličice za mešanje. To so majhni koraki, ki pa jih moramo narediti vsi. Vsako podjetje bi moralo imeti trajnostne cilje, jih zapisati v poslovno poročilo in tudi meriti doseganje teh ciljev.

Do kod ste prišli pri bioplastiki iz naravnih materialov, denimo konoplje?

V programu imamo plastiko iz sladkornega trsa. S pravim znanjem je danes iz vsake organske snovi mogoče narediti plastiko.

Razlika je prav pri LCA: ali je material iz drugega konca sveta ali pa je lokalen.

To je res, najbolje je predelovati lokalne odpadke. S tem se tudi intenzivno ukvarjamo, a treba je upoštevati količino surovine, ki je v lokalnem okolju na voljo. V vsakem primeru je uporaba sladkornega trsa okoljsko trikrat boljša kot uporaba nafte.

Kje je v tem zdaj podjetje Skaza?

Trenutno to uvažamo prek naših dobaviteljev granulatov reciklirane plastike. To so evropski viri, doma pa se trudimo vzpostaviti čim več novih virov. Vsi imamo doma smetnjake za odpadno embalažo. Vanje mečemo lončke iz ene plastike ter plastenke iz druge vrste plastike, dejansko pa bi za osnovne vrste plastike potrebovali tri ali štiri različne smetnjake. Ko bomo lahko to uvedli, se bodo začele spreminjati navade. Ali pa bodo sortirnice postale tako sodobne, da bodo dovolj natančno ločevale različne vrste plastike.

Se strinjate, da je treba izboljšati ločeno zbiranje?

Seveda, tu je glavna težava. Pri tem je najboljši dogovor, ki ga razvijamo z znanim podjetjem, ki bo kmalu prišlo v Slovenijo, da podjetje dobi svoje izdelke nazaj v predelavo, hkrati z vračilom nekaj pridobi tudi kupec. Ker je izdelek naš, zelo dobro vemo, kaj vsebuje, in ga zato tudi najlažje predelamo.

O tem, da bi vsaj nekatere odpadke preimenovali v vhodne surovine, se govori že več let. Se ni nič spremenilo?

Ne. Mogoče je le obiti zakon, poiskati družbo z dovoljenjem za predelavo odpadkov, ta odpadek zgolj preimenuje v material, nato pa ga je spet mogoče uporabiti v proizvodnji. Pri tem med našim stolom, ki ga kupec vrne, in stolom, ki ga izločimo v proizvodnji, ni razlik v materialu. A stol z napako iz proizvodnje lahko vrnemo v proizvodnjo, vrnjenega stola pa ne moremo pridobiti brez posrednika. Seveda je tako, da dokler se podjetje za ne zanima, da bi se s tem ukvarjalo, se ne spremeni nič.

Kolikšen delež vaše plastike je iz sladkornega trsa?

Odstotkovno glede na celotno porabo je majhen. Ločiti pa je treba proizvodnjo za industrijo in izdelke naše blagovne znamke. Izdelki naše blagovne znamke so iz plastike iz organskih virov in reciklatov, drugih materialov ne uporabljamo. Za znano podjetje izdelujemo stole iz reciklata. Nekateri kosi za elektroindustrijo pa morajo biti iz sveže plastike, ker morajo izpolnjevati stroge tehnične zahteve.

Teh zahtev ni mogoče izpolniti z reciklirano plastiko?

Lahko, a v panogi ne želijo prevzemati odgovornosti. Razumemo, da morajo zaradi kakšne napake, ki se pokaže po 15 letih, odpoklicati deset milijonov izdelkov. Plastika mora namreč ohraniti določene lastnosti tudi po izteku roka trajanja. To smo dokazali, a če jamčimo za končni izdelek, prevzamemo krivdo za vse, kar gre pri izdelku lahko narobe. Smo na pravi poti, stvari se spreminjajo. Računam, da bomo v enem letu izdelovali najmanj en del teh izdelkov iz reciklata.

Zdaj se vse zelo hitro spreminja.

Imamo srečo. Potrebnega je veliko truda in dokazovanja, zadnjo besedo pa ima kupec.