Kmetje skrbno beležijo, evropske evidence pa neuporabne

Maja letos objavljeni predlog strategije za bolj trajnostne prehranske sisteme v EU Od kmetije do vilic (Farm to fork) prinaša ambiciozen cilj, da morajo države do leta 2030 zmanjšati porabo in tveganja, povezana s pesticidi, za polovico, za toliko pa morajo zmanjšati tudi porabo najbolj nevarnih pesticidov. Sliši se zelo lepo, da bi bilo res. Zataknilo se bo že pri zanič podatkih o porabi pesticidov v EU.



Čeprav zakonodaja kmete obvezuje, da morajo natančno zapisovati podatke o količini porabljenih pesticidov in vrsti pridelkov, na katerih so jih uporabili, ter evidence o tem hraniti tri leta, so države dolžne podatke o porabi pesticidov v Bruselj pošiljati le vsakih pet let, kar je precej redkeje, kot velja za kakšne druge podatke s področja kmetijstva. Poleg tega vsaka država lahko sama izbere, kdaj v petletnem obdobju bo opravila enoletno raziskavo porabe pesticidov in katere pridelke bo izbrala. Zaradi različnih referenčnih obdobij in izbranih pridelkov Eurostat leta 2015 ni mogel objaviti statistike porabe pesticidov v državah EU v obdobju 2010–2014.

Poročilo iz delavnice Eurostata 12. novembra lani navaja, da »v kratkem verjetno ne bo mogoče doseči skupnega referenčnega obdobja«, kar pomeni tudi, da je cilj iz strategije Od kmetije do vilic malo manj verjeten.
 

(Pre)stroga pravila zaupnosti podatkov

Na težavo opozarja tudi poročilo Evropskega računskega sodišča iz februarja letos, ki opozarja, da je »napredek pri merjenju in zmanjševanju tveganj glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev v EU omejen«, čeprav evropska zakonodaja, ki naj bi zagotovila trajnostno rabo pesticidov, velja že več kot deset let. Statistični podatki o aktivnih snoveh in njihovi uporabi, ki jih je objavila komisija (Eurostat), niso bili dovolj podrobni, da bi jih bilo mogoče uporabiti, in tudi podatki držav članic niso bili dovolj usklajeni ali aktualni, je navedeno v poročilu.

Revizorji so prišli do zaključka, da Komisija zato še vedno nima trdne dokazne podlage za oceno, ali je bil z direktivo dosežen cilj EU, da uporaba pesticidov postane trajnostna.

Namesto zanašanja na podatke o porabi pesticidov bo komisija merila napredek pri doseganju cilja trajnostne rabe na podlagi podatkov o prodaji pesticidov v državah članicah. Zadnji podatki so na voljo za leto 2018, ko je bilo skupaj prodanih okoli 400.000 ton pesticidov, velika večina za uporabo v kmetijstvu. Eden od vzrokov za javne objave podatkov o prodaji namesto o porabi so stroga pravila glede zaupnosti podatkov.

Tudi v omenjenem poročilu evropskih revizorjev, ki ga je pripravil slovenski član sodišča Samo Jereb, je poudarjeno »omejevalno« zakonodajo EU v zvezi s pesticidi, ki Eurostatu prepoveduje objavo podatkov o prodaji posameznih pesticidov oziroma aktivnih snovi, ki jih pesticidi vsebujejo. Namesto tega podatke objavlja združene v glavne skupine, kot so insekticidi, fungicidi in herbicidi.
 

Dvom o zmanjšanju tveganja

A takšni podatki ne povedo, ali so se tveganja pri uporabi pesticidov zmanjšala ali povečala. Komisija ocenjuje ta tveganja za zdravje in okolje z dvema kazalnikoma (prodaja glede na aktivno snov in število nujnih registracij), ki sta bila na ravni celotne EU uvedena šele novembra lani, deset let po sprejetju evropske direktive o trajnostni rabi pesticidov. Pri obeh kazalnikih so aktivne snovi razvrščene v štiri skupine (aktivne snovi z majhnim tveganjem, standardne aktivne snovi, kandidatke za zamenjavo in neodobrene aktivne snovi) z različnimi ponderji. Cilj je podpirati manj škodljive snovi in industrijo spodbuditi k razvoju manj nevarnih alternativ.



Časnik Politico poroča, da je Bruselj ta dva kazalnika uporabil za naznanitev, da se je tveganje zaradi uporabe pesticidov v obdobju 2011–2017 zmanjšalo za 20 odstotkov. Proti tej oceni je protestirala nevladna organizacija Pesticide Action Network, o njej je podvomilo tudi Evropsko računsko sodišče. Zapisalo je, da je zmanjšanje tveganja predvsem posledica manjše prodaje snovi z večjim tveganjem.

Poročilo izpostavlja, da so tudi nekatere države članice izrazile pomisleke o znanstveni utemeljitvi ponderjev. »Drugačen ponderiran faktor bi spremenil rezultat kazalnikov.«

Evropski revizorji so komisiji priporočili, naj razvije boljše kazalnike tveganja, pri katerih naj upošteva tudi količino porabljenih pesticidov ter tudi to kako, kje in kdaj se uporabljajo. V strategiji Od kmetije do vilic je komisija napovedala spremembe zakona o statističnih podatkih o pesticidih, s katerimi namerava »preseči podatkovne vrzeli in spodbujati pripravo politik na podlagi dokazov«. Eurostat naj bi za objavo pripravljal podatke o porabi pesticidov v obdobju 2015–2019.