Krožno je v predpisih, v praksi smo odvisni

Slovenija je bila predvidena za vozlišče krožnega gospodarstva v tem delu Evrope, a smo nekoliko zastali.

Objavljeno
04. avgust 2020 06.00
Posodobljeno
04. avgust 2020 06.00
Slovenija je pri ravnanju z odpadki in blatom čistilnih naprav v veliki meri odvisna od tujine. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ljubljana – Slovenija se želi mednarodno predstaviti kot država z uveljavljenim krožnim gospodarstvom, vendar kot so že opozorili na GZS, šele zdaj natančneje določa, kdaj odpadek postane surovina. Krožno gospodarstvo bo tudi ena glavnih tem slovenskega predsedovanja svetu Evropske unije, a s strateškim razvojno-inovacijskim partnerstvom (Srip) za to področje sedanja vlada še ni vzpostavila stika.»Naš sistem upravljanja virov je naravnan tako, da določena snov hitro postane odpadek in to tudi ostane, kar otežuje nadaljnjo uporabo te snovi in jo obsodi na odlaganje ali uničenje. S tem izgubljamo vrednost, ki jo odpadki ...
Celoten članek lahko preberete po ogledu videa.

Predvajajte video in nadaljujte z branjem članka.

 
Lahko pa postanete naš naročnik in takoj dostopate do vseh vsebin. Naročite se lahko tukaj.